Uspešno smo prispeli in takoj po prihodu zavzeli igrišče pod CŠOD.
Po igrišču smo še isti dan zavzeli tudi planiško velikanko.
Rekorda ta teden ne bo, ker je FIS komisija izločila vse tekmovalce zaradi neustreznih dresov in obutve. Smola pač.
Naslednji dan smo se povzpeli na tromejo in si ogledali teritorije, ki se Sloveniji lahko priključijo v naslednjih 10 000 letih.
Zvečer po pohodu in večerji smo šli na tradicionalno kurjenje tabornih ognjev, z namenom, da bi pekli divjačino. Tudi tu smo imeli nekaj smole, kajti mimo ni prišla nobena uporabna divja žival. Zato smo se zadovoljili s pečenimi hrenovkami.
Polni pričakovanj za nove podvige smo zaspali v sanjah, koliko vsega smo že dosegli, kaj vse je še za postoriti in koliko dela bomo šele pustili vsem, ki bodo za nami zavzeli CŠOD.
V Nacionalnem mesecu skupnega branja 2021 smo našim tretješolcem podelili knjige pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Kakšno drevo zraste iz mačka. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Podarjene so bile s strani Občine Ajdovščina.
V sklopu medpredmetne povezave knjižnično informacijskih znanj in slovenščine je šolska knjižničarka učencem predstavila avtorico in omenjeno knjižno delo.
Učenci so bili nad knjigo navdušeni, kar kažejo tudi fotografije.
Poleg knjig so prejeli tudi lepa knjižna kazala z motivacijskim tekstom o pomenu branja in svetu knjig, ki naj se začenja v šolskih knjižnicah.
V torek, 22. 9. 2021, smo z devetimi razredi opravili prvi športni dan. Povzpeli smo se nad plaz Slano blato. Med pohodom smo spoznavali, naravo in okoliške kraje.
Letošnja tema tekmovanja so pajkovci. Pajki, suhe južine, pršice, klopi, škorpioni in paščipalci so le ene od skupin pajkovcev.
Letošnje tekmovanje vas bo popeljalo v svet živalske skupine, ki je v življenju našega planeta še kako prisotna in pomembna, je pa zapostavljena in podcenjena. Za kratek prikaz kako pomembna in obenem pritajena je skupina navajam zgolj nekaj »ocvirkov« iz živalske skupine, ki je res nekaj posebnega:
Ko se vprašamo, katera je najnevarnejša žival v gozdu, to nista medved in volk, pač pa klop. Ker prenaša, kar pač prenaša, ga imenujemo »vektor«; izraz, ki vam je bolj domač iz fizike kot iz naravoslovja.
Kdo na naših travnikih in mejicah polovi največ žuželk? To niso ptice in drugi plenilci, pač pa pajki. Brez njih bi nam res trda preedla!
Katera snov je trdnejša od jekla in je obenem še elastična in upogljiva? Pajčevina! Pri isti debelini vrvice prenese mnogo več kot jeklena.
Ali se je evropskih pajkov potrebno bati? Ne. Njihov strup je namenjen ubijanju uplenjenih žuželk; njihovi strupniki pa so prekratki, da bi lahko strup vbrizgali. (Kljub vsemu se večjih pajkov ne dotikamo.)
Katera živalska skupina je bolj pomembna pri tvorbi prsti iz listnega opada kot deževniki? Drobne mikroskopske pršice! Seveda to ne pomeni, da imajo deževniki zanemarljivo vlogo.
Katera žival se sveti kot neonska luč, če jo posvetimo z UV svetilko? Škorpion.
Strupi pajkov in škorpijonov, pajčevina in druge posebnosti pajkovcev so v zadnjem času predmet intenzivnih raziskav v interesu medicine, farmacije in tehnologije. Lahko si obetamo mnoge izboljšave na omenjenih področjih.
Tu je zgolj par drobcev o tej zanimivi živalski skupini. Več in še mnogo več boste na pripravi na tekmovanje izvedeli na uvodnem predavanju in iz literature, ki je navedena na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije (https://www.proteus.si/tekmovanja/ ). Literaturo najdete na https://www.proteus.si/priporocena-literatura-20212022/. Nekaj literature je na voljo tudi na šoli.
Začnite s priporočenimi osnovami, potem pa naprej.
Pri tako kompleksni živalski skupini je prvenstveni cilj tekmovanja širjenje obzorja pred samimi rezultati na tekmovanju. Vsem, ki ste se prijavili na tekmovanje pa želim obojega.
Tekmovanje bo 20. oktobra (še letos!). Do takrat pa bomo razjasnili še kakšno vprašanje in se marsikaj zanimivega naučili.
Peter Valič
Na fotografiji je cvetni pajek iz družine »rakovičarjev«, skupine pajkov, ki je specializirana na plenjenje opraševalcev. Posnet je bil v Dobravljah konec maja 2019 na octovcu pri mali avtobusni postaji.
Pano pred šolsko knjižnico je med urami medpredmetne povezave knjižnično informacijskih znanj in slovenščine postal pisana stena. Sestavljena je iz barvnih lističev, na katerih so naslovi knjig, ki so jih med poletjem brali naši učenci od 5. do 9. razreda.
Veseli smo ugotovitve, da je v vsakem oddelku in skupini kar nekaj učencev, ki so poleti prebrali veliko število knjig (petnajst, dvajset in več). Posebna pohvala pa gre dečkom, ki so v večini oddelkov in skupin med tistimi, ki so prebrali največ ali zelo veliko knjig. Torej branje knjig postaja močno področje tudi med fantovsko populacijo. Z učenci, ki pa poleti niso prebrali nobene knjig, smo ugotovili, da so vseeno brali, kajti branje je dejavnost, ki ni vezana le na knjigo.
Zato smo se z njimi pogovarjali o pomenu branja za življenje, učenje, boljše informiranje, dobro opravljanje poklica in boljšo orientacijo na vseh področjih človekovega delovanja.
Branje je tudi branje različnih navodil, oglasnih tabel, plakatov, filmskih podnapisov, prometnih oznak, strokovnih člankov na spletu …
Zato na šoli spodbujamo branje kot eno od temeljnih dejavnosti za napredovanje učenja.
Seveda je branje leposlovja (romanov, poezije, črtic itd.) še za stopničko višje, saj nam ponuja tudi umetniško izpolnitev, radost in veselje nad lepo besedo, ki človeka dviga na nivo lepega in dobrega.
Po pogovoru smo ugotovili, da so vsi učenci poleti brali, kar je razvidno tudi z njihovih lističev.
V sredo, 15. 9. 2021, smo s sedmimi razredi opravili prvi športni dan. Povzpeli smo se nad plaz Slano blato. Med pohodom smo spoznavali, okoliške kraje, naravo ter se prijetno zabavali.
V petek, 10. 9. 2021, smo se s petimi razredi odpravili na prvi športni dan. Med pohodom smo spoznavali okoliške kraje, naravo ter se družili s sošolci.
V četrtek, 9. 9. 2021, smo s šestimi razredi opravili prvi športni dan. Povzpeli smo se nad plaz Slano blato. Med pohodom smo spoznavali okoliške kraje, naravo ter sklepali nova prijateljstva.
