Dnevi Evropske kulturne dediščine

Letošnja tema je imela naslov od setve o krožnika. Ko smo se podali med njive za lov za pridelki od njive do mize, smo ugotovili, da na naših poljih prevladujejo vinogradi, koruza in travniki lucerne. Nekaj je breskovih nasadov. Vipavska: vrt Slovenije ima glavnino pridelkov, ki romajo od setve do govejih jasli ali vinske kleti – a zelo malo jih je za na mizo. Tudi krompir je izginil iz naših njiv (našli smo dve njivici v 9 km poljskih poti). Nismo obupali! Kje smo našli kaj okusnega za pod zob?

foto: Julija Pirjevec

Filmski kolaž je promocija ekstra lokalne pridelave in uporabe visoko kakovostnih vrtnin in hrane, ki je bila še nedavno na Vipavskem zelo uveljavljena a se v zadnjih letih opušča, pa spet obuja. Vipavska je dolina na preseku mediteranske, predalpske, kraške in dinarske regije in ima zaradi mikroklime in tradicije vse možnosti, da obudi in vzpostavi ne le samooskrbo, pač pa tudi najkrajšo pot pridelka od vrta do mize, z najnižjim možnim ogljičnim odtisom. Pogosto govorimo, da je potrebno podpreti malega in srednjega kmeta, kajti ti dve skupini pridelovalcev hrane poleg visoke kvalitete pridelkov oblikujejo in vzdržujejo kulturno krajino, na katero smo Vipavci tako ponosni. Na OŠ Dobravlje, smo prišli do zaključka, da bi morali med dejavnosti, ki so zagotovo vredne vzpodbude in podpore vključiti tudi klasično drobno vrtnarjenje – t. i. vrtičkarstvo.

Spontano, po naključju je nastal video kolaž z naslovom Vrtičkarji Vipavske. Avtorice – članice foto krožka so se same podale na »foto lov« po jesenskih vrtovih in na šoli smo zbrali kup »okusnih« fotografij.

Tu so povezave:

Vrtičkarji Vipavske 09 2021: https://www.youtube.com/watch?v=DRP9ft6nZSw

Gardeners of Vipava Valley 09 2021: https://www.youtube.com/watch?v=yHP45ZwRHqA

Mentor foto krožka Peter Valič

Mentorica Dnevov Evropske kulturne dediščine Helena Brataševec

Šola v naravi za 7. razred: CŠOD Planica

Običajno so objave na spletni strani šole namenjene bralcem, ki šole ne obiskujejo, manj tistim, ki v šolo hodimo. Pa naj bo tokrat drugače.

Dragi sedmošolci: Za izhodišče bi vzel pohvalo, ki ste jo ob slovesu prejeli od Gorenjcev, tistih iz CŠOD, ki so vas vodili skozi teden, ki ste ga preživeli v dolini Planice pod Poncami. Tej pohvali se pridružujemo vsi učitelji iz OŠ Dobravlje, ki smo vas spremljali.

Teden je bil dinamičen, program natrpan, ni bil lahek.

Pohodi, kolesarjenje, kurjenje ognja, plezanje, kuhanje, orientacija, izdelava bivaka, izdelava nosil za reševanje ponesrečenca, vaje v spretnosti, pa še bi se kaj našlo. Vstajanje pred sedmo, spat ob desetih. Prostega toliko, da ste lahko malo poklepetali in poskrbeli, da igrišče za kakšno uro ni samevalo in žoge niso počivale.

A ključno je bilo, da ste aktivno sodelovali – tako med seboj, kot z učitelji; da ste spore reševali hitro in z namenom, da se rešijo, da ste se mnogo več dogovarjali kot pregovarjali. Mnogo aktivnosti je terjalo sodelovanje vsakega v ekipi pri mnogih aktivnostih, ki so se zvrstile. Namenoma so izbrane take, ki vzpodbujajo sodelovanje. Sodelovanje pa vedno postavi skupen cilj pred trenutne in osebne muhe. Ni šlo zlahka, a nam je uspelo! Čestitke čisto vsem!

Praksa, ki jo velja nadaljevati in nadgrajevati.

Želimo vam, da se povezujete v dobrem tudi v bodoče, da poiščete v sebi in v soljudeh tisto dobro in tak pristop gojite naprej. S tem, ko smo skupaj uspešno izpeljali teden v CŠOD, smo tudi tistim, ki bodo z naše šole za nami prišli v ta CŠOD odprli vrata, tako kot so ga predhodne generacije Dobravcev nam.

Pa če zaključimo po domače: sejte solato, radič, kulturo, dobroto, … kajti plevel, slabo, smola in grdo se seje in raste samo.

Ekipa učiteljev: Damijana, Katja, Polona, Tjaž in Peter

CŠOD Planica

Kratko poročilo za 27. in 28. 09. letos.

Uspešno smo prispeli in takoj po prihodu zavzeli igrišče pod CŠOD.

Po igrišču smo še isti dan zavzeli tudi planiško velikanko.

Rekorda ta teden ne bo, ker je FIS komisija izločila vse tekmovalce zaradi neustreznih dresov in obutve. Smola pač.

Naslednji dan smo se povzpeli na tromejo in si ogledali teritorije, ki se Sloveniji lahko priključijo v naslednjih 10 000 letih.

Zvečer po pohodu in večerji smo šli na tradicionalno kurjenje tabornih ognjev, z namenom, da bi pekli divjačino. Tudi tu smo imeli nekaj smole, kajti mimo ni prišla nobena uporabna divja žival. Zato smo se zadovoljili s pečenimi hrenovkami.

Polni pričakovanj za nove podvige smo zaspali v sanjah, koliko vsega smo že dosegli, kaj vse je še za postoriti in koliko dela bomo šele pustili vsem, ki bodo za nami zavzeli CŠOD.

V. P. & ekipa

Več o vsem po povratku.

Proteusovo tekmovanje iz biologije

Letošnja tema tekmovanja so pajkovci. Pajki, suhe južine, pršice, klopi, škorpioni in paščipalci so le ene od skupin pajkovcev.

Letošnje tekmovanje vas bo popeljalo v svet živalske skupine, ki je v življenju našega planeta še kako prisotna in pomembna, je pa zapostavljena in podcenjena. Za kratek prikaz kako pomembna in obenem pritajena je skupina navajam zgolj nekaj »ocvirkov« iz živalske skupine, ki je res nekaj posebnega:

Ko se vprašamo, katera je najnevarnejša žival v gozdu, to nista medved in volk, pač pa klop. Ker prenaša, kar  pač prenaša, ga imenujemo »vektor«; izraz, ki vam je bolj domač iz fizike kot iz naravoslovja.

Kdo na naših travnikih in mejicah polovi največ žuželk? To niso ptice in drugi plenilci, pač pa pajki. Brez njih bi nam res trda preedla!

Katera snov je trdnejša od jekla in je obenem še elastična in upogljiva? Pajčevina! Pri isti debelini vrvice prenese mnogo več kot jeklena.

Ali se je evropskih pajkov potrebno bati? Ne. Njihov strup je namenjen ubijanju uplenjenih žuželk; njihovi strupniki pa so prekratki, da bi lahko strup vbrizgali. (Kljub vsemu se večjih pajkov ne dotikamo.)

Katera živalska skupina je bolj pomembna pri tvorbi prsti iz listnega opada kot deževniki? Drobne mikroskopske pršice! Seveda to ne pomeni, da imajo deževniki zanemarljivo vlogo.

Katera žival se sveti kot neonska luč, če jo posvetimo z UV svetilko? Škorpion.

Strupi pajkov in škorpijonov, pajčevina in druge posebnosti pajkovcev so v zadnjem času predmet intenzivnih raziskav v interesu medicine, farmacije in tehnologije. Lahko si obetamo mnoge izboljšave na omenjenih področjih.

Tu je zgolj par drobcev o tej zanimivi živalski skupini. Več in še mnogo več boste na pripravi na tekmovanje izvedeli na uvodnem predavanju in iz literature, ki je navedena na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije (https://www.proteus.si/tekmovanja/ ). Literaturo najdete na https://www.proteus.si/priporocena-literatura-20212022/. Nekaj literature je na voljo tudi na šoli.

Začnite s priporočenimi osnovami, potem pa naprej.

Pri tako kompleksni živalski skupini je prvenstveni cilj tekmovanja širjenje obzorja pred samimi rezultati na tekmovanju. Vsem, ki ste se prijavili na tekmovanje pa želim obojega.

Tekmovanje bo 20. oktobra (še letos!). Do takrat pa bomo razjasnili še kakšno vprašanje in se marsikaj zanimivega naučili.

Peter Valič

Na fotografiji je cvetni pajek iz družine »rakovičarjev«, skupine pajkov, ki je specializirana na plenjenje opraševalcev. Posnet je bil v Dobravljah konec maja 2019 na octovcu pri mali avtobusni postaji.

Kaj smo brali poleti?

Pano pred šolsko knjižnico je med urami medpredmetne povezave knjižnično informacijskih znanj in slovenščine postal pisana stena. Sestavljena je iz barvnih lističev, na katerih so naslovi knjig, ki so jih med poletjem brali naši učenci od 5. do 9. razreda.

Veseli smo ugotovitve, da je v vsakem oddelku in skupini kar nekaj učencev, ki so poleti prebrali veliko število knjig  (petnajst, dvajset in več). Posebna pohvala pa gre dečkom, ki so v večini oddelkov in skupin med tistimi, ki so prebrali največ ali zelo veliko knjig. Torej branje knjig postaja močno področje tudi med fantovsko populacijo. Z učenci, ki pa poleti niso prebrali nobene knjig, smo ugotovili, da so vseeno brali, kajti branje je dejavnost, ki ni vezana le na knjigo.  

Zato smo se z njimi pogovarjali o pomenu branja za življenje, učenje, boljše informiranje, dobro opravljanje poklica in boljšo orientacijo na vseh področjih človekovega delovanja.

Branje je tudi branje različnih navodil, oglasnih tabel, plakatov, filmskih podnapisov, prometnih oznak, strokovnih člankov na spletu … 

Zato na šoli spodbujamo branje kot eno od temeljnih dejavnosti za napredovanje učenja.

Seveda je branje leposlovja (romanov, poezije, črtic itd.) še za stopničko višje, saj nam ponuja tudi umetniško izpolnitev, radost in veselje nad lepo besedo, ki človeka dviga na nivo lepega in dobrega.

Po pogovoru smo ugotovili, da so vsi učenci poleti brali, kar je razvidno tudi z njihovih lističev.

Irma Krečič Slejko

Evropski projekt popisa plastike na bregovih vodotokov

Plastika in njena uporaba je postala del našega vsakdanjika.

Priročna, praktična, trpežna, poceni in hitro zamenljiva (in med drugim tudi težko razgradljiva) se je vklopila v naš življenjski slog, kot vse dobrine, ki imajo podobne lastnosti. Ravno te njene lastnosti: cenenost in poceni proizvodnja sta lastnosti, ki sta plastiki dali povsem drugo dimenzijo. Plastika se je izkazala kot del tistih proizvodov, ki odvržene v naravo uničujejo naš planet. Zlasti kopičenje plastike v morjih je zaskrbljujoče, saj ocene in meritve kažejo, da se količina plastike v oceanih približuje količini planktona.

Valeta 2021: Poletite, poletite v svet in sebi naproti!

Letalo življenja vas bo poneslo na različne smeri neba. Pomembno je, da ostanete na pravi poti in sledite svojim sanjam. Želimo, da pristanete tam, kjer načrtujete. Mogoče bodo potrebni vmesni postanki. Kljub temu poizkušajte priti do cilja.

Predvsem pa BODITE SREČNI!

Polona Krkoč in Irena Pelicon

Foto: Lara Furlan, Lina Štolfa, Mark Remec, Peter Valič

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Čas dela na daljavo je prinesel povečan obseg dela za ekranom. Velik del učnih ciljev smo na ta način dosegli, a pojavile so se vzporedne težave zlasti glede težav z padanjem kvalitete vida in nekaterih odklonov glede (pre)obilice časa in drugih težav, ki jih prinaša čas preživet za ekranom.

Ob novih tehnologijah se pogosto med misli prikrade stavek enega od mislecev prejšnjega stoletja, da človek še ni izumil orodja, s katerim se ne bi tudi poškodoval. Ampak zaradi tega se še nismo odpovedali vožnji z avtomobilom in kopici drugih »nevarnih« novosti sodobne civilizacije, le uporabe in pravil se je bilo potrebno naučiti in jih upoštevati. Nič drugače ni z IKT.

Prejeli smo Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so dosegljive na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) in so dosegljive na naslednji povezavi:

https://www.nijz.si/sl/smernice-za-uporabo-zaslonov-pri-otrocih-in-mladostnikih

Upamo in želimo, da vam bodo v orientacijo in pomoč.

Za OŠ Dobravlje Peter Valič

Mišja mrzlica in priporočeni preventivni ukrepi

Letošnjo jesen je poleg blagega vremena zaznamovala izjemna letina gozdnih plodov (žir, želod, glog, črn trn, jerebika). V pogojih obilice hrane in blage zime se glodalci zelo namnožijo. Na pomlad pa, ko preostala semena vzklijejo (postanejo za glodalce neužitna), nastopi stradež, stres, povečanje stikov v populaciji, prenos glodalskih bolezni, kar privede do množičnega pogina glodalcev.

Mnogo šolarjev poroča o poginulih miškah v okolici vasi in domov. Opazili smo jih tudi v okolici nekaterih podružnic. Mnogo poginjenih mišk nam prinesejo mačke in psi pred vrata, kot dokaz, kako skrbijo za nas in kako dobro preganjajo vsiljivce.

Smo mnenja, da je naša naloga opozoriti šolarje in njihove družine o osnovnih preventivnih ukrepih za preprečitev te virusne bolezni. Potek bolezni je opisan na straneh NIJZ-ja in lahko obsega od blage do zelo akutne in kritične oblike. O pojavu te bolezni najdete zapis tudi na spletni strani občine Ajdovščina.

Miši, voluharice in krtice so zgolj prenašalci mišje mrzlice. Okužimo se z vdihavanjem prašnih delcev v katerih so delci suhega urina in fekalij glodalcev, v katerih so prisotni virusi. Zato je virus mnogo trajnejši od tistih, ki se prenašajo kapljično. Med poginulimi miškami prevladuje gozdna voluharica, ki redko vdira v naša bivališča, a kljub temu previdnost ni odveč, kajti poginja več vrst divjih glodalcev.

Na kaj moramo biti pozorni:

Zlasti v suhem vremenu je delo kot tudi otroška igra na prašnatih gozdnih tleh, suhi travi in pesku lahko kužna. Zato to odsvetujemo in bomo tudi na šolskih območjih omejevali igro na zemlji in pesku.

Čiščenje suhih prostorov v stavbah (podstrešja, skladišča, suhe kleti) lahko privede do okužbe. Priporočilo stroke pravi, da se prostore čisti po predhodnem razkuževanju (pršenjem) z redčeno varekino v koncentraciji 1/10 ob uporabi zaščitne kvalitetne zaščitne maske in zaščitnih rokavic ob primernem zračenju prostorov.

Osnovna higiena rok je priporočljiva; uporaba agresivnih mil z razkužili in agresivnimi dodatki pa ni potrebna.

Poginulih glodalcev se (tudi sicer) ne dotikamo z golimi rokami, čeprav je možnost okužbe z mišjo mrzlico precej manjša kot pri vdihavanju okuženega prahu. Uporabimo zaščitne rokavice. Lahko jih zakopljemo. Če te možnosti nimamo, raje z njimi v grm, kot na kompost, ki ga bomo nekoč še prekopavali.

Bolezen iz človeka na človeka NI PRENOSLJIVA. Tudi primeri prenosa iz hišnih ljubljenčkov (mačka, pes) na človeka niso znani. Vseeno je tudi pri stikih s hišnimi ljubljenčki priporočljiva higiena rok.

Svetujemo, da se povečana previdnost vzdržuje do uradne objave znižanja nevarnosti za okužbo. Vsekakor bo tudi deževno vreme prispevalo k splakovanju in uničenju kužnih klic, ki so – kot kaže, obstojnejše v suhem vremenu.

Ostanimo zdravi

Za OŠ Dobravlje

Peter Valič

Naravoslovni dan – samonikle rastline Vipavske – april 2021

Rastline nam pripovedujejo o stanju v tleh, o klimi, nekatere so užitne, druge zdravilne, tretje strupene. Nekatere preprečujejo erozijo, nas branijo pred burjo (seveda, če vsega ne počistimo do golih tal). Nenazadnje rastline omogočajo vsak naš vdih in grižljaj hrane, ali to priznamo ali ne.

Glede na to, da ste v večini primerov prvič določali divje rastoče cvetnice in to sami – predvsem pohvale, ne glede na storjene napake. Šola in papir preneseta marsikaj, življenje pač manj. Zato upoštevajte, da so napake nedopustne vselej, ko gre za nabiranje divjih rastlin za hrano in zdravila. Pomote imajo lahko neugodne posledice. Vsekakor je dobro biti previden v primeru uživanja divjih rastlin in nabiranja rastlin za čaje in zdravila sploh, ko gre za rastline, kjer je podobnost med vrstami visoka.

Skupen rezultat naravoslovnega dneva je sledeč: našli ste 75 zeljnatih rastlin, cvetočih v času okrog začetka aprila, v času, ko se zdi, da cvetijo le marjetice, regrat in mrtve koprive. Tudi lesnatih rastlin se je nabralo zgolj 5 vrst manj, kot zeljnatih.

V priponkah so spiski vrst, zabeleženih v oddanih nalogah. Napake niso izključene, kljub temu, da so bile pa naloge natančno pregledane.

Dostopnost