Skoči na glavno vsebino

Fotografski natečaj MLADOST ni NOROST 2023

Natečaj MLADOST ni NOROST je glavni natečaj za mlade fotografe v Sloveniji. Poteka pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS). Tik pred prvomajskimi počitnicami so bili objavljeni rezultati letošnjega natečaja. Na letošnji razpis projekta je prispelo 741 fotografij 203 avtorjev iz 50 šol.

Na natečaju je sodelovalo 14 naših fotografinj in fotografov: Izak Pirjevec, Julija Pirjevec, Jona Kapelj, Karolina Šatej Bavčar, Katarina Tomanić, Lara Furlan, Lina Štolfa, Mia Feltrin, Nika Princes, Zala Pečenko, Veronika Šatej Bavčar, Ajda Korečič, Neja Sever, Ana Lucija Troha.

Skupaj se je med letom nabralo med 7500 – 8000 fotografij, od katerih smo jih na šoli izbrali 56, saj vsak lahko prispeva 4 fotografije. V ožji izbor je žirija natečaja izbrala 12 fotografij. Fotografiji Veronike Šatej Bavčar pa je žirija namenila tudi diplomo FZS. Glede na hudo ustvarjalno konkurenco mladih fotografov iz cele Slovenije, iskrene čestitke čisto vsem:

– za vsako fotografijo izbrano že na šolskem izboru,

– za vseh 12 fotografij, ki so na natečaju prišle v ožji izbor natečaja,

– zlasti pa prejemnici diplome FZS Veroniki in njeni sestri Karolini za somentorstvo pri ustvarjanju.

Veronika Šatej Bavčar: Samo navzgor

Tudi kot šola smo že drugo leto zapored zasedli odlično drugo mesto (2020 smo bili četrti; objava takrat izbranih fotografij teh dveh natečajev pa je še moj dolg.).

Mogoče tisto, kar šteje največ je, da smo na fotografirali izključno zaradi veselja do fotografije. In ker imamo dokaj različne okuse in prioritete, je bila večina fotografij posneta individualno. Kot naravoslovni in dokumentarni fotograf nimam neke pretirano izoblikovanje umetniške žilice, tako da moram v tem segmentu popolnoma zaupati otroški intuiciji in ustvarjalnosti. Še vedno se je obneslo. Pa naj tako tudi ostane.

Več si lahko ogledate na povezavi: https://www.digitalna-kamera.si/mladost-ni-norost-2023-rezultati-zirije/

mentor: Peter Valič

Fotografije so lepe in zgovorne. Uživajte!

Učenci Osnovne šole Dobravlje pojejo in igrajo! – letošnji moto: Drevo smo

V petek, 21. aprila, je v šolski telovadnici potekala prireditev Drevo smo. Ob tej priložnosti je izšlo tudi šolsko glasilo Čaven. Učenci in zaposleni smo spet dokazali, kako znamo stopiti skupaj in uživati v sadovih skupnega dela. Pod mentorstvom učiteljev so učenci več mesecev ustvarjali pisne in likovne izdelke na temo drevesa, v petek pa so prikazali še svoje pevske, plesne, filmske in igralske nastope. Nastopili so šolski zbor in bend, recitatorji, plesalci z ljudskim plesom in šolski filmarji. Veselimo se že prihodnjega snidenja na prireditvi Učenci Osnovne šole Dobravlje pojejo in igrajo!

Nina Trebovc

Fotogalerijo prispevale: Zala Pečenko, Mia Feltrin in Kaorlina Šatej Bavčar

8. februar – spomin na Franceta Prešerna

8. februarja bomo po vsej Sloveniji obudili spomin na Franceta Prešerna. Prav njemu se moramo zahvaliti, da lahko uživamo v najčutnejši poeziji. Novinarke šolskega radia so o njegovem življenju izbrskale nekaj zanimivosti, ki so jih predstavile na šolski prireditvi, na kateri smo skupaj zapeli slovensko himno, recitirali Prešernove pesmi in prisluhnili govoru ravnateljice.

Želimo vam lepe počitnice. 8. februarja pa se le spomnite na našega največjega pesnika; lahko se udeležite brezplačnih prireditev, na osrednjem trgu v Novi Gorici bodo, denimo, igralci interpretirali njegovo poezijo, kot to že vrsto let počnejo na ljubljanskem Prešernovem trgu. Bodimo torej kulturni!

Nina Trebovc

foto: P. V.

Svetovni dan mokrišč

Lahko da gre za svetovni dan nečesa, kar nekje daleč mogoče deluje, a v praksi smo na Vipavskem daleč od deklaracij, želja, perspektiv in projektov, ki bi nam zagotavljale mirnejšo prihodnost, vsaj kar se tiče mokrišč v povezavi z poplavno varnostjo, vodooskrbo in pridelavo hrane.

Kaj vse nam nudijo mokrišča si lahko preberete na mnogih spletnih portalih. O njihovem pomenu lahko berete na svetovnem spletu, saj so bili na to temo organizirani mednarodni simpoziji, planetarne konference in sprejete KONVENCIJE (konvencija (učena beseda) je dogovor, sporazum, pogodba (če hočete) zlasti med državami o določeni za skupno dobro pomembni zadevi – povzeto po SSKJ – Franu). Najbolj sveže pa si lahko preberete kar na MMC RTV-Slo portalu: https://www.rtvslo.si/okolje/ledvice-pokrajin-mokrisca-izginjajo-trikrat-hitreje-kot-gozdovi/656515.

V naši dolini z vso vnemo reguliramo vse potoke in reke v kanale že leto manj kot 40 let! Rešujemo poplave in konstantno trpimo za sušo od leta 2003 z kakšnim letom pavze, ko je poleti dežja malo več kot za vzorec. Regulirani potoki in odstranjene mejice burji omogočajo prosto pot k odnašanju zemlje in napete njive so postale vleknjene in na njih zastaja voda. Le zakaj? Z intenzivnim kmetijstvom brez posluha za svarila pedološke stroke smo zemljo zbili do te mere, da vode ne vsrka več. Še tiso malo, kar jo vsrka jo na hitro odplavimo s kanali, ki so nekoč bili obraščeni potoki, ki so dajali dolini in zemlji zaščito pred burjo, z zadrževanjem vode pa so skrajšali obdobja suš.

Da, danes se izteka dan mokrišč. Še pred desetletjem smo o mokriščih govorili kot o izgubi biotske pestrosti – torej o »komarjih«, kot so se slikovito izrazile nekatere vplivne osebe. Nekaj napak smo storili v sinhronem zaporedju: zanemarili smo namakanje, pospešili smo odvodnjo in uničili vegetacijo, ki je nudila protivetrno zaščito. Obenem smo se pesniško izrazili, da se je narava zarotila proti nam (ceneni krivec se vedno najde).

Ob svetovne dnevu mokrišč menim, da je opozorilo več kot nujno, da so mokrišča naša garancija za ohranjanje vodnih količin, blaženje poplav in krajšanje suš. Sama biotska pestrost je le še dodaten razlog za njihovo ohranjanje. Odmislite »komarje« in se raje spomnite na opraševalce, ki jih izgubljamo! Ob klimatskih spremembah pa tudi to ne bo dovolj. A če kot prelomno sušno in vroče leto vzamemo leto 2003. potem smo kot Trnjulčica z 20 letnim stažem dremuckanja.

Foto: poletje 2022 in ta zima

Peter Valič

Orientacijski sprint v Vipavi – nedelja 22. 01. 2023

To nedeljo je bil orientacijski sprint po ulicah Vipave. Sicer ga organizira PD Ajdovščina, a glede na udeležbo mladih orientacistov in organizatorjev iz naše šole, sploh zaradi sodelovanja dveh »prekaljenih orientacijskih mačkov« v organizaciji tekem g. Stanka Čuferja in ga. Marije Kovač, je to tudi neke mere kar domača šolska (beri dobravska!) tekma. Pri izvedbi tekme so izdatno pomagali tudi nekateri učenci in profesorji poleg omenjenih.

Vreme je bilo tipično vipavsko: hladno in začinjeno z zmerno burjo; a to ni skalilo dobre volje in tekmovalnega vzdušja. Peklo se je palačinke, točilo čaj, delilo sadje, podeljevalo priznanja in nagrade, mnogo je bilo smeha in seveda druženja. Nezadovoljnih nismo odkrili. Med tekmovalnimi kategorijami je po številu udeležencev izstopala družinska proga, proga, ki ima bolj raziskovalno in medgeneracijsko vlogo kot tekmovalno. Naj zgolj omenimo, da je to dobravski ori izum, ki je v praksi zaživel pred kakšnim desetletjem.

Tekma je rangirana kot državna bi bila po številu gostov iz sosednje Furlanije lahko tudi regionalno mednarodna.

Čestitke vsem iskalcem ori točk in zlasti iskalcem vseh točk dobre volje in pozitivnega vzdušja. Tudi rezultati so na voljo na spletni strani orientacijske zveze (http://www.orientacijska-zveza.si/index.php?id=43&rid=1919).

Za OŠ Dobravlje

Peter Valič

Foto: Katarina Tomanić ;Marija Kovač in P.V.

Športni dan – športne igre v 8. razredu

V torek, 10. 1. 2023, smo v telovadnici organizirali medrazredno tekmovanje v ekipnih športih za učenke in učence osmih razredov. Naši učenci so se pomerili v odbojki, košarki, rokometu in nogometu. Pokazali so zelo dobro znanje v posameznih športih in poskrbeli za napete in zanimive tekme. Še posebej so se potrudili, da so v tekmovanje vključili celoten razred in se športno spodbujali.

Učitelji športa čestitamo vsem učencem osmih razredov za prikazan pozitiven odnos in lepo izpeljan športni dan.

(več …)

Novoletna prireditev

Vsak konec decembra na šoli poteka enourna šolska prireditev. Tako kratko in prisrčno obeležimo sloves od iztekajočega se leta in začetek praznikov (Rudolfa Maistra, božiča, samostojnosti in enotnosti ter novega leta), ter si zaželimo še eno polno, zdravo in kreativno leto.

In potem vsak od nas odnese iskrico dobrih želja in vtisov domov, novoletnim počitnicam naproti …

Srečno in zdravo 2023!

CŠOD Peca

Koroška je za Primorce skoraj eksotika. Mežiška dolina pa je še posebej zanimiva zaradi pečata, ki ga je na to dolino pustilo rudarjenje. Že lani decembra so se s snežnimi razmerami »spoprijeli« učenci 6. razreda. Letos smo ta CŠOD obiskali z učenci 8. razreda.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Ozka dolina med Žerjavom in Mežico z imenom Breg v smeri Pece se v enem samem kilometru vzpne za nekaj manj kot 250 višinskih metrov. Obdana s 25 m visokimi macesni, smrekami in rdečim borom je kot oaza sredi civilizacije. Geološko je izjemno pestra, saj imamo tako sedimentne, metamorfne kot magmatske kamnine, posejane in pomešane eno poleg druge. Podobno posebna je tudi vegetacija, sam izgled pokrajine in vse, kar gre na tako geološko pestrost zraven. V četrtek in petek zjutraj nas je razveselil še sneg: nežno, mehko in brez burje – kot v pravljici!

Imeli smo vse: odlično nastanitev, postrežbo, ustrežljivo vodstvo in ekipo, dober program in nekaj drobnih zagat, ki smo jih skupaj reševali sproti. Vsak je nekaj malega prispeval, vsak se je potrudil po svojih močeh in zmožnostih. Tako smo uspešno rudarili, kuhali, plezali, hodili po »nordijsko«, iskali zaklade, raziskali potok, naredili snežakce, izvedli salamiado, nastal je foto studio, debatni krožki, večeri ob družabnih igrah in še marsikaj.

In v četrtek so mi fantje sporočili žalostno vest: naših domačih salam in dank je zmanjkalo! Bilo je hudo, kajti več kot dostojno so nadomestile vse čipse in smokije iz prejšnjih let! Ni kaj, fantje; salamotožje je trajalo zgolj do petka, časa za odhod domov. Tudi (celo) to smo preživeli!

Tudi za bodoče CŠOD si učitelji želimo (in bomo vztrajali), da ne gre za teden dni počitnic, pač pa za šolo na drugačen način – za šolo v naravi. Tokrat (kot mnogo krat prej) je tako bilo in naj tako tudi ostane.

Damijana, Polona, Mojca in Peter

Foto: Katarina, Karolina in Peter

Naši poletni potoki, polja, logi, gozdovi in reke

Letošnje poletje beležimo sušne razmere, značilne za konec avgusta in sredino septembra. Do takrat je še dva meseca. Sušna pomlad, pomanjkanje snežne zaloge na Trnovski planoti in vroče poletje obetajo zelo neugodne hidrološke razmere in posledično skrb vzbujajočo sušo v naši dolini.

Prosim vse, ki boste aktivno preživljali počitnice po brodovih, ob potokih, poljih in gozdovih: večina vas ima solidne mobilne telefone z zmogljivimi fotoaparati. FOTOGRAFIRAJTE vse, kar je v povezavi s sušo: presihajoče potoke, opustele njive, odpadlo listje zaradi suše in vse, kar zanimivega opazite.

Poleg tega si vzemite ČAS in se s starejšimi generacijami pogovarjajte, kaj menijo, kaj storiti, kaj vam svetujejo …

Uživajte počitnice, kolikor se da. Privoščite si čim več aktivnega bivanja v naravi. Se vidimo septembra, in zberemo material na kup in rečemo kaj na vse skupaj.

Z upanjem, da bomo septembra lahko rekli, da smo jo odnesli boljše, kot trenutno kaže in kot kažejo prognoze:

Peter Valič

Skrivšek nad Ruštji: prvič je presahnil konec avgusta 2003 (g. Rudi Vidmar ustno), sedaj drugič 03. 07. letos
Dostopnost