Skoči na glavno vsebino

Mladi in Castra

20. 9. smo se devetošolci v Ajdovščini udeležili dogodka Mladi inCastra, ki ga izvaja Regijska razvojna agencija ROD. Spoznavali smo novinarstvo, arhitekturo, ekologijo, arboristiko, strojništvo, paletno pohištvo, mehatroniko, geodezijo, elektrotehniko, živalsko tehnologijo, biotehniške poklice ter šivanje. Glavni namen dogodka je bil predstavitev poklicev na izkustveni način. Učenke, ki obiskujemo šolski radio, smo si izbrale delavnico novinarstvo. Tam smo izvedele, koliko trdega dela je vloženega v ta poklic. Naša naloga pa je bila sestaviti intervju za podjetnika Primoža Artača.

Primož Artač je direktor podjetja za proizvodnjo sirupov Tosla. Zanimalo nas je, kako je prišel na to idejo za podjetje. Priznal nam je, da je bilo malo po sili, saj si je strašno želel biti direktor. Povedal nam je tudi, da je njihov najbolj prodajan izdelek krema proti staranju, kar se nam je zdelo smešno; verjetno zato, ker je še ne potrebujemo. Primož Artač ni s Primorske, zato nas je zanimalo, zakaj je prišel v Ajdovščino. Rekel je, da je hotel delati tudi izven Slovenije, ampak se je odločil za Slovenijo zaradi družine. 35-letni Primož ima 2 hčerki in soprogo. Predvidevale smo, da težko usklajuje delo in družino, a nam je razložil, da ima veliko prostega časa, saj zaupa ljudem. Brez sramu nam je tudi povedal, da svojih ciljev ni dokončno dosegel, jih pa zasleduje. Za konec smo ga vprašale, ali je napisal kakšno knjigo, saj smo se prej pozanimale in smo vedele, da rad piše; nasmehnil se je, kar bi lahko pomenilo: nikoli ne reci nikoli.

Eva, Klara, Kristina, Maja, Melisa, Vita

Animatorka na obisku

V petek, 9. 9. 2022, nas je v okviru izbirnih predmetov filmske vzgoje in likovnega snovanja obiskala animatorka Barbara Čibej. Šolala se je v Veliki Britaniji. Njena študijska pot ni bila enostavna. Za študij je bilo potrebovala veliko denarja. Ker so starši vedeli, da si njihova hči želi tega poklica, so se žrtvovali zanjo in ji pošiljali denar v Veliko Britanijo. Ona pa je v zameno uspešno dokončala šolanje. Predstavila nam je, kaj sploh je animacija in kako poteka njena izdelava. Njena predstavitev je bila zelo zanimiva in poučna. Mislim, da je bila – tako kot meni – tudi ostalim zelo všeč.

Pavlina Černigoj, 7. b

Evropski dan jezikov

26. september je Evropski dan jezikov. V Evropi je 24 uradnih jezikov, vseh evropskih jezikov pa je približno 225. Nekatere govorijo milijoni ljudi, nekatere pa žal le še peščica in so na robu izumrtja. Vsi vemo, kako pomembno je danes znanje tujih jezikov in možnosti za učenje  imamo res veliko. Pred vami je nekaj izzivov, ki vam bodo pomagali odkrivanju zanimivih in še neznanih dejstev o posameznih tujih jezikih. Pogumno na pot!

Lomilci jezika ali tongue twisters. Kaj je že to? Preizkusi se v izzivu – posnemi video, v katerem v eni minuti poveš vsaj tri lomilce jezika v treh različnih jezikih. Oddaj svoj posnetek in se poteguj za nagrade. https://edl.ecml.at/Fun/Tonguetwisters/tabid/3116/language/Default.aspx

Katera šala ti je najljubša? Ali bi bila razumljiva tudi, če bi jo prevedel v angleščino ali kakšen drugi evropski jezik? Preizkusi se! Objavi svojo šalo na spletu.
https://edl.ecml.at/Activities/Thegreatmultilingualjokebook/tabid/3269/Default.aspx

V Evropi je 24 uradnih jezikov, vseh evropskih jezikov pa je 225.  Na tej strani najdeš predstavitev mnogih evropskih jezikov, tudi takih, za katere še nisi slišal. https://cdn.ecml.at/EDL/language-journey/pdf/language-journey-SL.pdf

Pa še zadnji, a najbolj kompleksen izziv – tu se nahaja kar 51 izzivov za učenje tujih jezikov.  Naloži si Priročnik jezikovnih izzivov za tajne agente in se odpravi na popotovanje!
https://edl.ecml.at/Portals/33/documents/language-challenge/EDL-language-challenge-handbook-SL.pdf?ver=2019-05-14-111112-403

Pripravila: Katja Bone

Pa še utrinek, kako so evropski dan jezikov obeležili na PŠ Črniče.

Šestošolci v Planici

Naše bivanje v CŠOD-ju v Planici se počasi izteka.

Vabljeni k branju vtisov naših učencev in k ogledu foto utrinkov.

Četrtek, 22.9.2022

Zjutraj smo pojedli zajtrk in se odpravili na pohod na Tamar. Na Tamarju nam je učiteljica CŠOD-ja (Mateja) veliko povedala o Črnih vodah. V Tamarju smo se ustavili v koči in si naročili kakav. Po kosilu smo odšli v gozd, kjer smo si ogledali naravo, živali in fotografirali. Druga skupina pa je tekla na smučeh.

(Napisala dekleta iz sobe 43)

Dan slovenskega športa

23. septembra obeležujemo državni praznik dan slovenskega športa.

Na ta dan je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. 23-ega septembra 2000 je na olimpijskih igrah v Sydneyju Zdravljica odmevala v čast veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu.

Zgodovina slovenskega športa je bogata. Slovenska športna igrišča in dvorane so bila vedno polna, koče po hribih in gorah dobro obiskane, vrhunski športniki vedno znova uspešni. Že več kot 150 let nazaj je bilo ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol in z njim postavljeni temelji za razvoj organiziranega športa, športa v šolah, društvih itn.

In ne samo v zgodovini – tudi dandanašnji je Slovenija športna velesila. Roglič, Pogačar, Dončić, Prevc, Gajser, Maze, Dragić, Kopitar, Gambret, Oblak, Čeh, naše reprezentance v ekipnih športih… Preveč jih je, da bi vse našteli. Zaradi njih nas pozna ves svet.

Slovenci smo športen narod. Naj bo današnji praznik priložnost, da počastimo vse naše junake in hkrati opomnik, da šport in gibanje potrebujemo tudi sami. Vsak dan. Ne preveč in ne premalo. Naj bo zdravo gibanje vpeto v vaš vsakdanjik. Postanite in ostanite aktivni – v šoli, doma, na vaškem igrišču, na travnikih, v naših športnih dvoranah, na hribčkih, hribih in v gorah. Tako boste krepili telesno in duševno zdravje ter prijateljske vezi.

Čestitke ob dnevu slovenskega športa!

Dostopnost