Skoči na glavno vsebino

Rastlinski plankton v morju nam daje 70% kisika, živalski plankton pa poganja celotno prehranjevalno verigo: od najmanjše mladice velikih ribjih vrst, do malih sardel, do velikih in orjaških rib, ki v morjih izginjajo.

Plastični blagor prejšnjega stoletja se je prelevil v eno od groženj svetovnega gospodarstva, pa tudi iz zdravstvenega vidika se je pokazala plastika kot uspešen hormonski motilec vseh vrst, s katerimi prihaja v stik.

Apel, da nakupovalne vrečke zamenjano s trajnimi ni dal rezultata. Količina proizvedene, potrošene, odvržene, nereciklirane in neustrezno reciklirane plastike se le še povečuje.

Evropa je za ozaveščanje glede plastike pozvala tudi šole s projektom: »Pirati plastike«. Nemški, portugalski in slovenski šolarji naj bi popisali plastiko, najdeno na bregovih potokov in rek, saj so ravno vodne žile poleg neposrednega odlaganja odpadkov v morje tiste, ki prispevajo največ »morske« plastike. Ti podatki naj bi se stekli v skupno bazo podatkov za nadaljnje analize na nivoju Unije. Na lov za plastiko po lokalnih vodotokih smo se podali tudi skupina učencev OŠ Dobravlje. Plastiko smo popisovali na odsekih potokov in reka gornje Vipavske. Po delni obdelavi zbranih podatkov smo ugotovili, da se na reguliranih in čiščenih odsekih rek in potokov ujame mnogo manj plastike kot na obraslih. V vodotokih, ki so obrasli pa zaradi tega dolvodno plastike in smeti kmalu ne najdemo več, ker jo vegetacija večino prestreže. Zato sklepamo, da je eden od vzrokov za odplakovanje plastike v morje v reguliranju, čiščenju obvodne vegetacije in novodobnem vzdrževanju vodotokov.

Stanje bi vsekakor lahko bilo mnogo slabše, ni pa rožnato. Kaj več o projektu bomo poročali jeseni, ko bomo strnili podatke v poročilo.

Za konec zgolj še to: že prav, da se ozavešča potrošnike, da se apelira na ločevanje odpadkov, da se držimo pravil, glede odgovornega odnosa do komunalnih strategij, a v vsem tem kolesju je ključno, da vsi vpleteni prispevajo svoj delež, ne le končni uporabniki. Nič ne pomaga v tej zgodbi o plastiki, če nakupujemo s trajnimi vrečkami izdelke, ki so iz leta v leto bolj razkošno zaviti v vedno več ovojev embalaže.

Plastike se zlepa ne bomo znebili. Zato je moramo sprejeti kot novodobno realnost, ki pa ne terja zgolj njene uporabe, pač pa tudi ustrezno recikliranje in uničenje. V končni fazi ima kilogram plastike ravno toliko energije kot liter nafte. Le v naravi ne bi smela končati za nobeno ceno.

Peter Valič

Dostopnost