V prvem tednu februarja nas je ponovno obiskala pisateljica, pesnica in dramska igralka Nataša Konc Lorenzutti. Tokratna zoom srečanja so bila namenjena učencem 5., 7., in 8. razreda, ki so s pisateljico razmišljali o pomenu besede kultura, kje vse se skriva in kako skrbimo zanjo.
Učenci so s prisotnimi delili prebrana dela, ki so se jim s svojimi sporočili najbolj vtisnila v spomin in jim dala vedeti, da nam morda le ni tako težko, kot si včasih mislimo. Seznanili so se tudi s poklicem pisatelja, koliko časa traja, da knjiga nastane, kako izbira jezikovne zvrsti vpliva na bralca in kdo vse vpliva na izdajo knjižnega dela. Izvedeli so, da tudi književni junaki pisateljici včasih ponagajajo in postanejo trmasti in svojeglavi ter sami vtirajo pot zgodbi.
Literarna srečanja je pisateljica povezovala s prebiranjem basni, odlomkov iz lastnih del ter Prešernove poezije, učenci pa so ob prebiranju uživali in delili mnenja o prebranem. Ugotovili so, da prebrana knjiga ne živi le na papirju, temveč tudi v nas, ki njeno sporočilo delimo naprej.
Naj nas prebiranje knjig še naprej vodi v nove, nepoznane, magične in sanjske svetove.
V teh predprazničnih dneh se je z učenci 4., 6. in 9. razreda srečala pisateljica, pesnica in dramska igralka Nataša Konc Lorenzutti.
Na šoli vsako leto gostimo vsaj enega literarnega ustvarjalca. To je za nas vedno praznik BESEDE, ki so ga vedno deležni vsi učenci in učitelji.
Tokrat pa se je preko aplikacije zoom naša literarna gostja srečala s približno 185-imi učenci in učitelji. V času pred kulturnim praznikom pa načrtujemo še srečanje z učenci 5., 7. in 8. razreda.
Vsa tri srečanja, ki so potekala po dve šolski uri, so zaradi vedrine pisateljice, lepe govorjene in pisane besede ter dotakljivih ilustracij minili kot bi trenil. Učenci so s svojimi vprašanji pokazali, da sta knjiga in pisateljski poklic aktualna. Mogoče danes še prav posebej, saj vrednote, ki so bile že malce porinjene ob stran, znova pridobivajo na veljavi.
Vedno, ko izpeljemo literarni obisk, izposoja knjig v šolski knjižnici poraste. Prepričana sem, da bi bilo danes tudi tako. Vendar je šola zaprta in z njo tudi šolska knjižnica. Oboje pa deluje preko spletnih učilnic in poskuša dvigovati motivacijo za učenje, lepoto, kulturo, šport, znanje itd.
Naj nas ta literarni obisk spodbudi, da vzamemo v roke knjigo in z njo obogatimo sami sebe in posredno tudi druge ljudi.
Ko se vrnemo v šolo, pa vabljeni k izposoji knjig naše letošnje literarne gostje in seveda ostalih knjig, ki vam bodo v podporo pri intelektualni in duhovni rasti.
V drugem delu so se učenci 6. razreda v okviru kulturnega dne seznanili s knjižno ilustracijo. Način svojega dela jim je pokazala ajdovska umetnica Anja Kranjc.
Po navdihujoči demonstaciji njenega ustvarjalnega procesa so učenci izdelali svojo ilustracijo slovenske ljudske basni. Povezava do ilustracij: https://padlet.com/lumdobravlje/rdt7uad40iwlkcv0
Od 9. 11. do 13. 11. 2020 je potekal Slovenski teden filma, ki smo ga na naši šoli obeležili z ogledom slovenskih filmov Sreča na vrvici, Pojdi z mano in Vesna.
Na ogled izbranih slovenskih filmov smo se z učenci predhodno pripravili, sledil je ogled filmov v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, po ogledu pa je s pogovorom in z izbranimi dejavnostmi sledila analiza ogledanih filmov.
Vabljeni k ogledu vtisov in mnenj naših učencev ter nastalih izdelkov po ogledu izbranih slovenskih filmov:
Ivan Cankar velja za največjega mojstra slovenske besede in najboljšega izpovedovalca najintimnejših vzgibov duše in srca, hkrati pa za pisatelja najzahtevnejšega naslova iz seznama domačega branja: Moje življenje.
Z učenci 9. b smo k branju tega temeljnega dela slovenske književnosti letos pristopili s svežim pristopom: iz posameznih zgodb smo pripravili kamišibaj predstave. Cankarjeve črtice smo razdelili na vsebinske sklope, jih kratko obnovili in potem ključne trenutke v zgodbah ilustrirali v različnih tehnikah. Tako smo se v zgodbe zelo poglobili, v ustvarjanje vložili veliko truda in ustvarjalnosti, hkrati pa tudi vrstnikom prikazali črtice v novi luči. Popestritev je bilo tudi delo v skupinah.
Predstave smo pripravljali pri pouku slovenščine in doma. Izgotovljene likovne izdelke pa je bilo potrebno tudi govorno pospremiti – pripovedovati zgodbo ob slikah.
Višek ustvarjanja in nastopov pa je bil nastop za naše starše. Hoteli smo jim dati darilo ob prihajajočih marčevskih praznikih, zato smo v torek, 3. marca, povabili svoje družine na večerno prireditev. V mraku šolske avle se je pred obiskovalci zvrstilo enajst zgodb, srčnih izpovedi našega velikega pisatelja. Veseli velikega števila staršev in njihovih pohval smo se zadržali v prijetnem druženju.
Kako pa so dogajanje doživljali devetošolci, naj povedo kar sami:
“Najbolj zabavno je bilo delati v parih, posebno pri risanju in barvanju.”
“Predstave so se mi zdele čudovite. Naša skupina bi lahko malo lepše narisala.”
“Všeč mi je bilo, ko smo ustvarjali slike, besedilo in izbirali zgodbe. V šoli nama je zmanjkalo časa, zato sva delali tudi doma. Zadovoljna sem, da smo nastopali tudi pred drugimi razredi, kar je super za krepitev samozavesti.”
“Danes smo predstave odigrali četrtič in z vsako ponovitvijo nam gre bolje in smo bolj zadovoljni.”
“Najtežje je bilo skrajšati besedilo, najlepši kamišibaj se mi zdi Pehar suhih hrušk.”
Končni izdelek je vsakemu od učencev v ponos in veselje, posebno, ko so nam po predstavitvah zaploskali tudi vrstniki od 5. do 8. razreda in nas pohvalili.
Tek na smučeh ni samo šport, je zlasti gibanje v naravi. Lepo je, ko se učenci preizkusijo na urejenih tekaških progah na Pokljuki, Rogli ali v Planici, še lepše in zanimivejše pa je, ko si progo uredijo kar sami in trening opravijo na domačih Golakih, le nekaj kilometrov stran od doma in šole.
Po dolini je v teh dneh zacvetelo prvo sadno drevje, na najvišji točki naše občine pa je snežna odeja dovolj debela – ne samo za kepanje, angelčke in snežaka, temveč tudi za smučarski tek.
V soboto, 29. 2. 2020, je na Rogli potekalo državno prvenstvo v ski-orientaciji, ki so se ga kot vsako leto udeležili tudi učenci Osnovne šole Dobravlje. V sodelovanju s Planinskim društvom Ajdovščina že vrsto let na orientacijskem področju žanjejo vidne rezultate – in tako je bilo tudi na zadnji februarski dan. Ski-orientacija združuje znanje orientacije in teka na smučeh, v obeh disciplinah pa so učenci iz Dobravelj zelo uspešni. Na Rogli je skupaj tekmovalo 45 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah, med njimi naši osnovnošolci, nekaj udeležencev je bilo tudi nekdanjih učencev, ki so se za ski-orientacijo navdušili že pred leti v času šolanja na naši šoli.
V kategoriji Ž17 je 1. mesto dosegla in s tem postala državna prvakinja Tinkara Stres, s 4. mestom je uspeh dopolnila Martina Brataševec, v kategoriji Ž14 je 2. mesto osvojila Zala Lozar, 4. mesto pa Neža Štor. Nina Černigoj (Ž21E) je v elitni skupini zasedla odlično 2. mesto.
Državni prvak med dečki v kategoriji M17 je postal Nik Gregorič, na stopničkah sta mu delala družbo še Aljaž Kerševan in Manuel Alberto Montes, za trud in uspešen prvi nastop na ski-orientaciji pa lahko pohvalimo tudi Gala Nemečka in Matijo Bovcona.
Prav tako se je s progo kljub močnemu vetru in težkim pogojem odlično spopadel mentor Stanko Čufer, saj je dosegel 1. mesto v kategoriji M40. Čestitamo!
V soboto, 11. 1. 2020, je na Pokljuki potekal 24. šolski pokljuški maraton, množična prireditev, ki vsako leto privabi na Pokljuko okrog 1000 šolarjev iz vseh krajev Slovenije. Že tradicionalno so se pokljuškega maratona udeležili tudi učenci naše šole in zopet dosegli vrhunske rezultate.
Šolski državni prvak med nekategoriziranimi dečki v smučarskem teku je postal Anej Remec iz 9. b, s 3. in 4. mestom sta uspeh dopolnila Jakob Novak in Andraž Mikuž iz 9. a. Med dekleti se je z 2-kilometrsko progo najhitreje spopadla Klara Mahkovec iz 6. razreda, ki je dosegla 4. mesto.
Šolsko tekmovalno ekipo so sestavljali: Anej Remec, Jakob Novak, Andraž Mikuž, Jure Mikuž, Andrej Brataševec, Aljaž Kerševan, Vid Faganel, Klara Mahkovec, Zala Lozar, Sara Kerševan in Neža Štor. Učencem čestitamo, saj so ekipno dosegli 2. mesto!
V torek, 17. 12. 2019, so si učenci 9. razreda ogledali Reaktorski center v Podgorici, kjer so se seznanili z delovanjem jedrske elektrarne in preko razlage, bogate razstave in zanimivih poskusov spoznali dejstva in zanimivosti v zvezi z radioaktivnostjo. Sledil je ogled Hiše eksperimetnov in aktivno izvajanje najrazličnejših eksperimentov.
V četrtek, 5. 12. 2019, je učence 7., 8. in 9. razreda Osnovne šole Dobravlje obiskal Marjan Batagelj, eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Našim učencem je o sebi spregovoril, potem ko je lani na kongresu podjetnikov v Portorožu srečal mlade podjetnike naše šole, zmagovalce tekmovanja Popri 2019, ki so se izkazali s svojo izjemno podjetniško idejo Avaga.
Srečanje v šolski športni dvorani so povezovali učenci 9. razreda Ema, Manca in Anej; z učenci pa smo po pogovoru zbrali nekaj vtisov o povedanem.
· Njegova podjetniška pot se je začela v garaži.
· Ko je vstopil v svet podjetništva, je bil zelo naiven.
· Ustvaril je vodni sesalnik: želel je ustvariti sesalnik brez vrečk, saj mu je že presedalo, da ga je mama kot otroka vedno pošiljala po vrečke za sesalnik.
· S prodajo sesalnikov so prenehali po smrti sodelavca.
· Je lastnik hotela Vila Planinka (brez elektronike, brez brezžičnega interneta, nima smeti, vse je pridelano iz naravnih materialov – in to navdušuje goste).
· Ko vstopaš na podjetniško pot, ne smeš razmišljati samo o denarju, za uspeh so pomembni tudi pošteno delo, odnosi med sodelavci, veselje in navdušenje za uresničitev ideje.
· Čeprav je uspešen podjetnik že več desetletij, ni bil niti na 10 poslovnih večerjah.
· Vedno je občudoval Postojnsko jamo, že kot otrok, ko je stal ob cesti in mahal z zastavicami uglednim gostom v pozdrav.
· Najbolj je ponosen na to, da je več zaposlenih v jami ozdravil alkoholizma.
· Ukvarja se s turizmom.
· Najprej je poučeval 2 leti na gozdarski šoli, bil je profesor geografije.
· Je predsednik društva podjetnikov Slovenije, najboljši podjetnik Slovenije 2018.
· Družina mu je vedno bila in bo na prvem mestu.
· Z ženo sta skupaj že od 18. leta.
· Do maminega 91. leta je hodil k njej na kosilo.
· Zaradi varnosti vozi drag avto.
· Ne mara mest, najlepše pa mu je New York zaradi Kipa svobode, ki simbolizira ljudi iz Evrope, ki so želeli uspeti čez lužo.
· Misli, da je za dobro prenašanje stresa potrebno dobro duševno in fizično zdravje.
· Je v dobrem duševnem stanju.
· V šoli je treniral košarko, vendar ni prišel v reprezentanco, ker je bil majhen. Še vedno pa rekreativno igra košarko vsak torek.
· Z mladinsko balinarsko reprezentanco je osvojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu.
· Rad ima naravo.
· Ima korenine v Kamnjah in se zelo rad vrača v Vipavsko dolino, rad obišče domače kraje (Kucelj, Malo goro).
· Ima rad pse, šele po dvajsetih letih je izvedel, da je njegova hči v otroštvu večkrat prespala pri psu, da ta ponoči ne bi cvilil in zbujal družinskih članov.
· Zelo je bil žalosten med krizo v Vipavski dolini (propad podjetij).
Na pobudo Sveta Evrope že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov.
V tednu, ko na naši šoli gostimo danske učence, vključene v mednarodno izmenjavo, sta evropska jezika angleščina in danščino pogosto slišana tudi na naših šolskih hodnikih, zlasti med učenci 9. razreda.
Z učenci 8. razreda pa smo se na evropski dan jezikov pogovarjali zlasti o pomenu maternega jezika in znanja tujih jezikov.
