Dejavnosti | Osnovna šola Dobravlje

Filmska vzgoja na Ajdovskem-vzoren primer dobre prakse v Sloveniji

18 Apr, 2018 | Dejavnosti, Novice, Projekti

Primer povezovanja šol in drugih zavodov (OŠ Col, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Dobravlje, OŠ Šturje, OŠ Otlica, OŠ Draga Bajca Vipava, Otroški vrtec Ajdovščina, Zavod Cirius Vipava, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina), Zveze kulturnih društev in Občine Ajdovščina pri izvajanju filmske vzgoje je edinstven v Sloveniji. Predstavniki ravnateljev, vodja oddelka za družbene dejavnosti pri Občini Ajdovščina Katarina Ambrožič in predsednik Zveze kulturnih društev Ajdovščina Artur Lipovž so bili povabljeni, da projekt Tedna filma v občini Ajdovščina predstavijo na Kulturnem bazarju, ki je potekal 5. aprila 2018 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ravnatelje vseh vključenih šol in zavodov so zastopali ravnateljica Otroškega vrtca Ajdovščina Alenka Močnik, ravnatelj Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina Andrej Rutar in ravnateljica Osnovne šole Dobravlje Mirjam Kalin, pobudnica in koordinatorka projekta. Pogled strokovnega delavca, ki aktivno sodeluje pri izvajanju filmske vzgoje v razredu, je predstavila strokovna delavka na Osnovni šoli Dobravlje Irma Krečič Slejko.

To pa ni bila edina predstavitev, katere namen je bil, da se podobni modeli vzpostavijo tudi drugod po Sloveniji. Mirjam Kalin je bila povabljena, da primer povezovanja šol in zavodov ter dejavnosti, ki jih v povezavi s filmsko vzgojo izvajajo na Osnovni šoli Dobravlje, predstavi na 2. mednarodni konferenci o filmski vzgoji, ki je potekala 11. in 12. aprila v Kinodvoru. Odziv poslušalcev in strokovne javnosti je bil zelo pohvalen. Podani so bili predlogi, da se predstavitev predstavi tudi na drugih posvetih, ki so namenjeni ravnateljem in učiteljem.

Na Kulturnem bazarju je najprej Mirjam Kalin predstavila, kako so se sodelujoči med seboj povezali in kakšne cilje so si zadali. Izpostavila je, da je bilo v letu 2017 deležnih brezplačnega ogleda filma kar 2934 otrok, učencev in dijakov. Katarina Ambrožič je navedla razloge, zakaj Občina Ajdovščina podpira projekt. Ti pa so poleg sodelovanja in mreženja šol, vrtca in Zveze kulturnih društev predvsem vzgoja otrok v razmišljujočo, kritično osebnost ter vzgoja publike, ki bo po kvalitetnih filmih posegala tudi v odrasli dobi. Artur Lipovž je pohvalil odlično organizacijo in potek dogodka. Izpostavil je pomen neformalnega druženja in idej, do katerih na takih srečanjih lahko pride. Do povezave z Zvezo kulturnih društev je prišlo namreč med prav takim pogovorom po neki občinski kulturni prireditvi. Zveza kulturnih društev je ravno v tistem obdobju (bilo je v času obletnice smrti ustanovitelja Slovenske kinoteke Silva Furlana, ki izhaja iz Brij) razmišljala, kako bi v okolju vzpostavila filmsko dejavnost, ki je nekoč že bila prisotna (na ajdovski gimnaziji sta generacije ljubiteljev filma vzgojili profesorici slovenščine Ivana Slamič in nato Bruna Vuga). Predlog ravnateljev o tednu filma se mu je zdel dober in zadeva je stekla. Želja Zveze kulturnih društev je, da je takšen način filmske vzgoje poleg vzgoje publike tudi osnovna podlaga za mlade, ki bi kasneje prešli na filmsko ustvarjanje in bi se združevali v krožke na šolah in v krajevnem okolju. Dolgoročni cilj je torej »Vipavska dolina kot območje, kjer je film in tudi filmska produkcija doma.«

Ravnateljica Otroškega vrtca Alenka Močnik je povedala, kaj skupen projekt prinaša otrokom iz vrtca. »Otroci spoznavajo kulturnoumetniško ustanovo, premagujejo strah pred novim velikim prostorom z močnejšim zvokom, neznanimi ljudmi, navajajo se na pravila vedenja ob obisku predstave. Vsebinsko je filmska vzgoja velika dodana vrednost vrtčevskemu programu, saj so izbrane vsebine kvalitetne. Otroke in vzgojiteljice so pozitivno nagovorile, nudile so možnost navezovanja na navezovanje z vsebinami etike, vrednot, socialnega čuta, medosebnih odnosov. Bistven pomen pa je vsekakor oblikovanje osebnosti že v predšolskem obdobju, da se na pravilen pristop seznani in uči prepoznavati kvalitetno filmsko umetnost.«

Ravnatelj Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina Andrej Rutar vidi prednost izvajanja projekta v tem, da so vključeni vsi dijaki šole in vsi učitelji. Pred tem so bili ogledov filma deležni zgolj posamezni oddelki in učitelji, ki so jih spremljali. Sedaj pa film povezuje vse na šoli.

Irma Krečič Slejko, knjižničarka na Osnovni šoli Dobravlje, je predstavila, kako poteka izbor filma za posamezno šolsko leto, kako poteka predpriprava na ogled in pogovori po ogledu. »Vsak učenec dobi možnost, da pove svoje vtise, občutke, kaj mu je bilo všeč in kaj ne. Gre za voden pogovor, kjer ni nepravilnih odgovorov. S postavljanjem vprašanj učence vodimo v razmišljanju. S pogovorom dobi filmska zgodba prostor, da se v učenca, gledalca usede. Poskušamo iskati tudi lastne občutke, izkušnje v povezavi z vsebino. Pri tem učenci izdelajo plakate, kjer povzamejo svoje misli, refleksije. Razstava v šolski avli še nekaj časa odmeva zgodbo filma. Pomembno se mi zdi, da vse te dejavnosti izvajamo učitelji šole, ki učence poznamo in jim pokažemo lastno veselje nad tovrstno umetnostjo. Filmska vzgoja je dodana vrednost vzgojno-izobraževalnega procesa. Zato so učenci bolj sproščeni, manj obremenjeni, ker to ni ocenjeno. Za tako vrsto umetniške vzgoje je dobrodošla širina, ki vodi k lastnim občutkom, mislim, ki jih ne vrednotimo. V šoli so dejavnosti, ki bi potekale v takem kontekstu, redke. Tu pa lahko ob umetniškem izdelku uživamo vsi in prav ta zgled je tudi močan faktor ozaveščanja o pomembnosti tovrstne vzgoje. Gotovo pa tovrstno delo zahteva veliko dodatne angažiranosti, dela, organizacije, stroškov in dodatnih izobraževanj pedagoških delavcev. Vendar v zavedanju, da se oblike in metode dela z učenci spreminjajo in se bodo v prihodnosti še bolj, postane dodatni napor korak naprej v iskanju sodobnih oblik vzgoje in izobraževanja, kar zagotovo učenje z umetnostjo je.«

Ravnatelji in učitelji verjamemo, da ima vzgoja skozi umetnost dolgoročne pozitivne rezultate na osebnostni razvoj posameznika. Mladi imajo danes skoraj neomejen dostop do filmov preko sodobnih tehnologij, vendar so pri tem prepuščeni sami sebi in predvsem poplavi komercialnih zabavnih filmov. Z izbranimi filmi želimo pri mladih razvijati senzibilnost za različne umetniške pristope, družbeno aktualne teme, medosebne odnose in jih s časom spodbuditi tudi k lastnemu ustvarjanju. Predvsem pa gre za uresničevanjevzgojno izobraževalnih ciljev z inovativnimi učnimi pristopi.

Razveseljivo je tudi, da se kino dejavnost v Občini Ajdovščina prebuja tudi na druge načine. Na šole in Občino Ajdovščina se je obrnila Regijska razvojna agencija severne Primorske d.o.o. ter ponudila, da za šole organizira brezplačne projekcije v okviru Filmskega tedna Evrope (ta že tradicionalno poteka v večjih slovenskih mestih) v mesecu maju. Tako si bodo lahko učenci razredne stopnje ogledali prisrčen animirani film Zverinice iz gozda Hokipoki, učenci predmetne stopnje pa film Gospodična Nemitežit. Srednješolcem in zunanjim odraslim bo namenjena projekcija filma Frantz, ki bo potekala 9. maja 2018 ob 20.00 v Dvorani Prve slovenske vlade. Gre za pretanjeno zgodbo o ljubezni, izgubi, žalovanju, upanju, prikriti resnici. Film bo zagotovo prepričal tako ljubitelje filma, kot tiste, ki prav zaradi takih filmov lahko to še postanejo.

Povzela Mirjam Kalin

Foto: Ksenija Trebovc

Vabilo na prireditev Učenci Osnovne šole Dobravlje pojejo in igrajo

31 Jan, 2018 | Dejavnosti, Novice

Spoštovani,

vabimo Vas na tradicionalno prireditev ob dnevu šole Učenci Osnovne šole Dobravlje pojejo in igrajo

Glej, svet je lep!

Dogodek bo potekal v telovadnici OŠ Dobravlje v sredo, 7. februarja 2018, ob 18. uri.

Ob tej priložnosti bo izšlo šolsko glasilo Čaven. Hvaležni bomo za Vaše prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili šolskemu skladu.

Mirjam Kalin, ravnateljica

Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju

17 Jan, 2018 | Novice, Projekti

Osnovna šola Dobravlje se je prijavila in bila izbrana na javnem razpisu za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in dejavnosti »Nakup opreme v okviru Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju«. Šola bo v okviru programa prejela sredstva v višini 50 % za postopen nakup IKT opreme in v višini 37,5 % za vzpostavitev brezžičnega omrežja. Glede na planirane potrebe bo del sredstev za nakup IKT opreme v svojem proračunu zagotovila tudi Občina Ajdovščina. Program se zaključi leta 2020. S pomočjo pridobljenih sredstev preko projekta bo šola dopolnila, posodobila in izboljšala IKT opremo na matični šole in vseh podružnicah ter vzpostavila brezžično omrežje.

Kratek opis operacije:

Cilj operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme, razvija se e-storitve in e-vsebine.

Povezava na spletno stran evropske kohezijske politike v Sloveniji:

http://www.eu-skladi.si

Več podrobnosti o Programu nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju najdete na spletni strani Programa.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Skupne pogovorne ure na matični šoli 9. januarja 2018

9 Jan, 2018 | Dejavnosti, Novice

Spoštovani starši!

Danes, 9. januarja 2018, bodo od 17.00 do 18.00, na matični šoli v Dobravljah, potekale skupne pogovorne ure. Dragi starši, vabimo vas, da jih redno obiskujete in tako dobite neposredno povratno informacijo o napredku vašega otroka od učiteljev, ki ga poučujejo. Elektronska sporočila tega v nobenem primeru ne morejo nadomestiti.

Odsotna učiteljica: Martina Černigoj (7. b, matematika)

Intervju z režiserjem Igorjem Šterkom

20 Nov, 2017 | Dejavnosti, Novice

Na Osnovni šoli Dobravlje nas je 27. 10. 2017 obiskal Igor Šterk, režiser številnih filmov. V Ajdovščini smo si teden dni prej ogledali slovenski film Pojdi s mano. Govori o štirih prijateljih, ki imajo nalogo, da posnamejo fotografijo na temo »neznana Slovenija«. Odidejo v gozd, kjer se izgubijo.

Film nam je bil všeč, zato smo še toliko bolj z veseljem prisluhnili režiserju.

ALI NAM LAHKO POVESTE, KAKŠEN UČENEC STE BILI?

Znal sem tudi kaj ušpičiti in bil sem tudi poreden. Posebej v nižjih razredih. Seveda pa sem bil tudi priden. Včasih klepetav, vendar pa kakšnih velikih izpadov nisem imel.

STE ŽE OD MALIH NOG VEDELI, DA ŽELITE POSTATI REŽISER?

Pravzaprav ne. V osnovni šoli mi je bila zelo všeč zgodovina. Zgodovinski dogodki so me zelo privlačili. Ob začetku srednje šole sem dobil prijatelje, s katerimi smo delali krajše filmčke. Ob tem pa sem tudi zelo rad hodil v kino. V četrtem letniku je padla odločitev, da grem na AGRFT. To me je sicer zanimalo, vendar pa ni bilo to moje sanjsko področje. Veliko časa sem dvomil, če sem se prav odločil.

ALI NAM LAHKO RAZLOŽITE, KAJ POČNE REŽISER?

Je oseba, ki vodi snemanje filma. Najprej je treba imeti scenarij. Pisec knjige je prišel do mene z idejo, da bi posneli film. Skupaj sva sodelovala in se dogovarjala. Kasneje smo poiskali igralce. Nato režiser izbere tudi celotno ekipo.

STE ŽE V OTROŠTVU IMELI KAKŠNEGA VZORNIKA?

Kot prvi je bil Charlie Chaplin. Všeč mi je bil tudi film o Oskarju Schindlerju. Veliko je bilo filmov, režiserjev in težko bi izpostavil samo enega.

STE ŽE V MLADOSTI IMELI ČUT ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM?

Rad sem zahajal v kino, gledališče. To mi je bilo v veselje. En film sem si tudi večkrat ogledal. Tudi v gledališče sem zahajal, ampak moja glavna strast je bil vedno kino.

STE RAZMIŠLJALI TUDI O IZOBRAŽEVANJU V TUJINI?

Niti ne. Je pa bilo veliko mojih kolegov, ki so študirali v tujini. Razmišljal sem, da če ne bi bil sprejet v Ljubljani, bi poiskal možnost v tujini. Je pa ta možnost še vedno odprta.

S ČIM SE UKVARJATE V PROSTEM ČASU?

Rad igram šah …

O ČEM GOVORI VAŠ DOKUMENTARNI FILM RAZGLEDNICE?

Ko sem bil v drugem letniku akademije, sva s prijateljem zbirala stare razglednice. Zanimivo je bilo, kaj so si ljudje pisali. Večino jih je napisala neka gospa. Ko sva to našla, se je izkazala kot krasna zgodba o ženi in možu. Zdravnik je ženi predlagal, naj potuje po otokih zaradi zdravja. Prikazuje čas do 2. svetovne vojne. Lepo prikaže tudi mišljenje takratnih ljudi. Vse to naju je navdušilo. In nastal je film.

ZARADI KATEREGA DELA STE BILI UVRŠČENI NA FILMSKI FESTIVAL?

To je bil film Ljubljana, drugi celovečerni film. Gre za zgodbo mladih ljudi, ki iščejo prostor pod soncem. Eni so malce izgubljeni, vsi so v svojem življenjskem okolju.

ZAKAJ STE SE ODLOČILI, DA NAREDITE VEČ KRAJŠIH FILMOV IN NE CELOVEČERNIH?

Kratke filme sem snemal na akademiji zaradi študijskih obveznosti. Ko sem dobil idejo za kratek film, sem ga posnel. V zadnjih letih snemam bolj celovečerne. Je pa odvisno od zgodbe. Če se mi zdi zgodba primerna za dokumentarni film, posnamem tega. Če se mi zdi bolj prikladna za kratek film, posnamem kratkega.

KDAJ IN KAKO SE JE ZAČELA VAŠA KARIERA?

Ko začneš delati filme, se začne tvoja kariera.

STE TUDI PREŠERNOV NAGRAJENEC?

Dobil sem nagrado Prešernovega sklada za film Ekspres, ekspres. V Sloveniji je imel zelo dobre odzive. Dobil je 15 mednarodnih nagrad.

ALI JE BIL FILM ODGROBADOGROBA NAJVEČKRAT NAGRAJEN?

Da.

KAKO BI NADALJEVALI POVED: FILM JE …

Film je zame strast, je čudovita stvar. Je užitek, ko sedim v dvorani in gledam na platno.

KAKO STE PRIŠLI NA IDEJO, DA BI POSNELI FILM POJDI Z MANO?

Snemanje je predlagal pisec te knjige. Prebral sem jo in me je zelo navdušila.

NAM LAHKO ZAUPATE, KOLIKO IGRALCEV SE JE PRIJAVILO NA AVDICIJO?

Bilo jih je okrog 800. Oglas za to avdicijo smo dali na Facebook. Bil je pa izziv, saj se je izkazalo, da je veliko dobrih mladih igralcev.

ALI SO IMELI IGRALCI TEŽAVE Z UČENJEM BESEDILA?

Bili so zelo pridni. Film smo snemali poleti. To je bilo najbolj enostavno, saj ni bilo šole in tudi vreme je bilo ugodno. To pa je seveda pomenilo tudi veliko žrtvovanje za te otroke. Igralec, ki v filmu igra Ota, je živel v Kopru in imeli smo možnost, da smo snemali samo med vikendi. Vsak vikend od marca do konca pouka smo se dobivali.

ALI JE BILO NAČRTOVANO, DA STE IZBRALI OTROKE IZ MESTA?

Načeloma ja. Oto (Mak Tepšić) mi je bil všeč, ker je bil doma iz Kopra, saj je imel primorski naglas in smo to tudi uporabili v filmu.

JE MED IGRALCI PRESKOČILA KAKŠNA ISKRA?

Seveda je.

ALI SE VAM JE NA SNEMANJU ZGODILA KAKŠNA DOGODIVŠČINA?

Film smo snemali na različnih lokacijah, izbirali smo kraje po Sloveniji. Bili smo na lokacijah, kjer res ni bilo signala. Naenkrat ugotovimo, da smo vsi tam, razen kombija s snemalci. Kar dolgo je trajalo, da smo se dobili, zato smo začeli snemati z enourno zamudo.

ALI JE BILO SNEMANJE ODVISNO OD VREMENA?

Pri snemanju si zelo odvisen od vremena. Imeli smo srečo, saj ni bilo veliko dežja. Prizor z dežjem smo uprizorili s pomočjo gasilcev, ki so s curkom vode poškropili igralce.

ALI STE SE MED SNEMANJEM ZABAVALI?

Bilo je naporno, vendar pa se zmeraj dogaja kaj zabavnega.

KAKO STE IZBIRALI KRAJE SNEMANJA? KJE JE BILO POSNETIH NAJVEČ KADROV?

Izbirali smo zanimive pa tudi neznane kraje. Prizor z votlino je bil posnet pri Velenju, prizor s tolmuni v Goriških brdih, prizor, v katerem eden izmed otrok skoraj pade v prepad, smo snemali v okolici Bovca.

VIDELI SMO, DA SO SE STVARI PREMIKALE ZELO HITRO. KOLIKO KAMER STE UPORABILI?

Uporabili smo po dve kameri, saj omogočata hitrejše snemanje. Odvisno je od situacije in težavnosti prizora.

NAM LAHKO POVESTE KAJ O EFEKTIH V FILMU?

Ko nekdo visi z drevesa, je potrebno vrvi zbrisati. Seveda tega prizora nismo snemali 20−30 metrov nad tlemi, ampak smo vrh drevesa odrezali in ga postavili na tla ter snemali le 4 metre nad tlemi.

DOBILI STE KAR NEKAJ NAGRAD ZA FILM. KAJ VAM TE POMENIJO?

Ja, leto, dve porabiš za film, ki je dolg le eno uro. To ti seveda veliko pomeni. Veseli smo bili nagrade publike in nagrade za film v tujini.

Z Igorjem Šterkom so se pogovarjali Martina Brataševec, Jani Bratož in Luka Štrukelj.

Intervju povzel Luka Štrukelj, 9.a, OŠ Dobravlje

Obisk režiserja Igorja Šterka

13 Nov, 2017 | Dejavnosti, Novice

Tik pred jesenskimi počitnicami smo na matični šoli v Dobravljah zaključili teden dejavnosti z obiskom filmskega režiserja Igorja Šterka. Pogovor z njim so vodili naši šolski novinarji Martina Brataševec, Luka Štrukelj in Jani Bratož. Intervju bomo objavili naknadno. Ponosni smo, da je posnel tako odličen slovenski film kot je Pojdi z mano, ki ga priporočamo v ogled vsem od 10 leta starosti naprej. Naši učenki Inge Novinc in Zala Lozar sta o filmu napisali sledeče: