Glive so glavni razkrojevalci vseh rastlinskih ostankov v naravi. Poleg bakterij so edini organizmi na Zemlji, ki so sposobni razkrojiti celulozo. Vse kar rastlinskega odmre na prostem, razkrojijo glive. Vse kar rastlinskega pojedo živali (vključno z nami – ljudmi) pa pomagajo razkrojiti simbiontske bakterije prebavne flore. V primeru, da bi v določenem gozdu uničili vse glive, bi po nekaj letih hodili po meter in več debeli nerazkrojeni plasti listnega opada in suhih vej. In siromašnem gozdu. Tako pa glive leto za letom – jesen za jesenjo prebavijo in uskladiščijo ogromne količine mineralov, ki jih dostavijo rastlinam v zamenjavo za sladkor. So tiste, ki omogočajo kroženje snovi tako, da minerali odpadlega listja spomladi spet končajo v vrhu krošnje. Ni zanemarljivo dejstvo, da propad gliv zaradi onesnaženega zraka (kisel in strupen dež uničuje glive) vodi v siromašenje in propadanje gozdov. Sodelovanje gliv in rastlin imenujemo simbioza. Ko sem bil še študent so nam omenili, da ima 70% rastlin dokazano simbiontsko razmerje z glivami – mikorizo. Ko sem bral literaturo za tekmovanje se je ta številka dvignila na 98%.
Druga pomembna naloga gliv je gozdni internet. V času, ki ga sedaj preživljamo ugotavljamo, kako pomembne so informacijske povezave na daljavo. Gozdni internet omogočajo glive. In če za našo e komunikacijo porabimo 12 – 15 % pridelane energije, gozdni internet deluje na sladkor, ki ga rastline pridelajo v višku. Če so naša sporočila elektronska, so v svetu gozdov kemična. Prenašajo se kemične informacije, zaščitne snovi, opozorilne snovi, zdravilne snovi (starih dreves mladim). Tudi koristne snovi, ki jih pridela ena vrsta rastlin gliva ponudi gliva tistim vrstam, ki jih same niso sposobne pridelati.
Glive lahko pridelajo tudi zdravilne snovi. Najbolj znan je prvi odkriti antibiotik penicilin, odkrit po naključju, ko je snet, ki se je naselila na po pomoti nepokriti petrijevki zatrla rast kolonije bakterij. Koliko življenj so s tem rešili – statistika iz druge vojne gre v 100 tisoče. Če je bitko za Anglijo dobila peščica pilotov in radar, so bitko za ranjence dobili zdravniki s penicilinom.
Glive so lahko tudi nadležne in zelo škodljive. Sadjarji in vinogradniki poznajo kup parazitskih gliv, ki napadejo in uničujejo še žive, zdrave neodpadle dele rastlin (liste, plodove, veje).
Končno je tu še naša prehrana: nekatere glive omogočajo pripravo in konzerviranje hrane. Brez kvasa ni kruha. Brez kvasovk tudi ni kisle repe, zelja in vina. Med siri zavzemajo posebno mesto plesnivi. Brez plemenite plesni tudi na pravega vipavskega »šɘlama«.
Zaradi korone je bilo letošnje tekmovanje 2 X predstavljeno, drugič za nedoločen čas. Ampak bo. Ko gremo s šolo v živo, bo!
Na voljo je spletna učilnica s povezavami in literaturo za tekmovanje. Zimski čas bo nalašč za to, da se pripravimo in si po koncu tekmovanja rečemo: kako čudovito je to očem nevidno in skrito kraljestvo!
Peter Valič
Za »predvžig« si o pomenu gliv na Youtube oglejte ta dva posnetka:
How trees secretly talk to each other – BBC News
(Kako se drevesa pogovarjajo med seboj BBC)
How Trees Secretly Talk to Each Other in the Forest Decoder
(Kako se drevesa pogovarjajo med seboj National Geographic)
Pregled dosedanjih tem za Proteusovo tekmovanje:
Šolsko leto 2020/2021 – Glive
Šolsko leto 2019/2020 – Človeška ribica in jamski ekosistem
Šolsko leto 2018/2019 – Raznovrstnost in ogroženost plevelov Slovenije
Šolsko leto 2017/2018 – Ribe slovenskih celinskih voda
Šolsko leto 2016/2017 – Invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste
Šolsko leto 2015/2016 – Metulji Slovenije
Šolsko leto 2014/2015 – Alpske rastline
Šolsko leto 2013/2014 – Kače Slovenije
Šolsko leto 2012/2013 – Orhideje Slovenije
Šolsko leto 2011/2012 – Čebele in čmrlji
Šolsko leto 2010/2011 – Izbrane drevesne in grmovne vrste
Šolsko leto 2009/2010 – Velike zveri Slovenije: volk, medved, ris
Šolsko leto 2008/2009 – Netopirji Slovenije
Šolsko leto 2007/2008 – Vodne rastline
Šolsko leto 2006/2007 – Dvoživke Slovenije
Šolsko leto 2005/2006 – Ekološki pomen gozda
Šolsko leto 2004/2005 – Deževniki