Spoštovanje humanističnih, etičnih in moralnih vrednot je še danes za ortodoksno kapitalistično mentaliteto pregrešno, zavržno in preziranja vredno dejanje. Še Slovenci poznamo rek: »Dobrota je sirota.« A kako je moralo biti šele v času industrijske revolucije, ki je sledila kolonizaciji sveta s strani tedanjih evropskih velesil. Odgovor tedanje kulture na izkoriščanje in robotizacijo tedanjih delavcev in na plenjenje v kolonijah in podjarmljenih narodih sta bili Humanizem in Renesansa. To je čas, ko sta bili napisani tudi Oda radosti in Zdravljica. Mir, sreča, sprava, bratstvo, spoštovanje so postali temelji sedanje združene Evrope. Odmiki od osnovne ideje medsebojnega spoštovanja so nam prinesli dve vojni apokalipsi, nekaj genocidov in novodobno izkoriščanje delavcev v službi golega dobičkarstva, zlasti v t.i. drugorazrednih državah. Vseeno: Evropa se je obrnila na bolje! Seme zamisli o skupnosti narodov Evrope, zasejano pred 200 leti je vzklilo. Rastlina – bit sedanje skupnosti – je bila nekajkrat požgana, porezana, zastrupljena, a je ni nič uničilo.
V zahvalo dvema čudovitima sodelavkama, ki sta mi v pozni mladosti in rani starosti odstrli kanček veličine kulturne dediščine Evrope izpred 180 let v čas, ko se je ideja o združeni Evropi na podlagi sodelovanje in spoštovanja rodila.
Peter Valič
Če bi Prešeren to vedel, »slovesa upu NE BI DAL!«.
[/et_pb_text][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]
