Šolsko skupnost na šoli vodi Peter Valič.
Na večini spletnih strani šol širom po Sloveniji ima šolska skupnost svoj spletni predalček na spletni strani šole. Skoraj brez izjeme se v okviru šolske skupnosti izvaja tudi šolski parlament.
Šolska skupnost je pomemben in zanimiv organ v sleherni osnovni šoli. Učenci iz vsakega razreda (in moja malenkost – seveda) se po potrebi večkrat na leto zberemo in “presejemo” aktualne dogodke na naši šoli. O čem vse debatiramo?
V večini primerov si pripombe otrok zapišem, in ko se v doglednem času naberejo teme, ki so aktualne za večino naših šolarjev, takrat je čas za sklic. Predebatiramo tudi pripombe učiteljev in druge aktualne zadeve na šoli.
Praviloma je bilo do sedaj tako, da so se sestankov šolskih skupnosti udeleževali predvsem predsednik in tajnik iz oddelčne skupnosti (temu se je po starem reklo “razred”). Letos smo uvedli novost v izboru kandidatov za sestanke šolske skupnosti. Predvsem so vabljeni tisti, ki se odločijo aktivno sodelovati. Sama funkcija v razredu pa je bolj marginalnega pomena. Poleg tega smo se dogovorili, da oddelkom 8. in 9. razreda pripadajo po trije predstavniki (eden več, kot je v pravilniku), ostalim razredom pa po dva.
Prvi sklic šolske skupnosti je bil zelo konstruktiven in pogovor je bil živahen, a korekten. O vsebini in zaključkih tega sestanka: OB PRVI PRILIKI (Tu bo link).
Običajno se na sestankih šolske skupnosti posvetimo tudi (nekatere šole pa skoraj izključno) tematiki šolskega parlamenta. Šolski parlament je neke vrste parlament učencev, ki se dogaja na šolski, občinski, regijski in na državni ravni. Na njem se otroci pogovarjajo o temi, ki jo prejšnje šolsko leto njihovi sovrstniki izberejo na končnem državnem Otroškem parlamentu v državnem zboru v Ljubljani.
Mi smo se odločili, da bomo vedno najprej obdelali “hišne in domače” teme. Ko bomo tiste končali, se bomo posvetili še tistim temam, ki so jih izbrali sovrstniki v Ljubljani leto prej.
Pregledal sem kopico splenih strani, kjer mentorji šolskih parlamentov pišejo o šolskem parlamentu. In glej ga zlomka: domala čisto na vseh šolah sem o šolsekm parlamentu srečal eno, isto in edino definicijo; kaj to za šolski organ (organizem, če hočete) je. Tu je citat:
|
Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Projekt se izvaja že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in prostovoljcev učenci in dijaki iz večine slovenskih šol. Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah. |
Zakon o šolsken parlamentu pa govori sledeče (citat:)
|
Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Skupnost učencev izvoli svoje predstavnike v šolski parlament. Vanj so vključeni predstavniki posameznih oddelkov od četrtega do devetega razreda. Oddelčne skupnosti učencev izvolijo po dva predstavnika učencev, le-ti pa so združeni v skupnost učencev šole. |
Na kratko: demokracija za otroke in šola otrok za demokracijo je dobila mesto tudi v naši osnovni prosveti. Prvenstveno se diskutira o temi, ki je bila zbrana leto prej – ali je aktualna za posamezno šolo ali ne – o tem ne bi toliko razrpavljali. Končno: vsaka tema, če je pripravljena na ustrezen način, je lahko zanimiva in aktualna.
Od leta 1990 do letos 2010 se je zvrstilo 19 otroških parlamentov na razline teme, in sicer:
|
· 1991 – 1. otroški parlament: OTROKOM ZDRAVO IN VARNO OKOLJE · 1992 – 2. otroški parlament: PROSTI ČAS · 1993 – 3 otroški parlament: OTROKOM PRIJAZNO ŠOLO · 1994 – 4. otroški parlament: BREZ NASILJA ZA PRIJATELJSTVO · 1995 – 5. otroški parlament: MOČ PRIJAZNE BESEDE · 1996 – 6. otroški parlament: DA BI ZMOGEL REČI: NE, HVALA – ALKOHOLU, CIGARETAM, DROGAM IN VSEM OBLIKAM NESTRPNOSTI · 1997 – 7. otroški parlament: IMAM PRAVICO – IMAŠ PRAVICO · 1998 – 8. otroški parlament: DANES SEM TI IN TI SI JAZ · 1999 – 9. otroški parlament: OTROCI IN MEDIJI · 2000 – 10. otroški parlament: IMAVA SE RADA · 2001 – 11. otroški parlament: HOČEM, TOREJ ZMOREM · 2002 – 12. otroški parlament: MOJ PROSTI ČAS · 2003 – 13. otroški parlament: OTROŠTVO BREZ NASILJA IN ZLORAB · 2004 – 14. otroški parlament: HUMANI MEDOSEBNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST · 2005 – 15. otroški parlament: MLADI IN EVROPA · 2006 – 16. otroški parlament: TABUJI – PREPOVEDANE STVARI · 2007 – 17. otroški parlament: NAŠE MNENJE O DEVETLETKI · 2008 – 18. otroški parlament: ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADI · 2009 – 19. otroški parlament: LJUBEZEN IN SPOLNOST · 2010 – 20. otroški parlament: STEREOTIPI, RASIZEM in DISKRIMINACIJA · 2010 – 21. otroški parlament: VPLIV MEDIJEV IN DRUŽBE NA OBLIKOVANJE MLADOSTNIKA |
STEREOTIPI, RASIZEM in DISKRIMINACIJA
Zanimiva tema! Za začetek si lahko pomagamo z Wikipedio na internetu ali pa vzamemo s knjižne police slovar tujk in si počasi, a zanesljivo razložimo pojme. Šele nato lahko gremo naprej. O predsodkih se lahko v razmišljanjih spustimo tako globoko, da lahko postnane ta “globina” ključna postavka in glavna ovira na poti k zdravemu razmišljanju in ravnanju. Nasproti stereotipom, rasizmu in diskriminaciji stojijo strpnost, sprejemanje drugačnosti sploh in moč sprejemanja takih in drugačnih razlik med ljudmi. Vprašanje je, do kod lahko seže ta dimenzija brezmejnega sprejemanja kakšne drugačnosti za kakšno ceno?! Uzakonjene so enake pravice in enake možnosti in enakost pred zakonom. (Enakost pa je dana zgolj enojajčnim dvojčkom …) Že zgolj enakost pred zakonom bi bila dovolj za rešitev večine konfliktov v nizu reševanja odklonov, nastalih na temo stereotipi, rasizem in diskriminacija. Tu pa imajo otroci tako malo besede …
Na naši šoli imamo nacionalno zelo pestro strukturo otrok. Načela enakopravnosti do spoštovanja šolskih pravil, reda in vzgojnih prijemov se na naši šoli držimo. In rezultati ne izostajajo. Konfliktov je komaj za vzorec in nobeden od otrok še ni izrazil ali kako drugače pokazal, da mu je hoja v šolo odveč in da se zaradi predsodkov okolice slabo počuti. Kdor koli si na šoli želi prijateljstva, ga najde, če le v medčloveške odnose vloži vsaj malo dobre volje, prijaznosti in razumevanja do sovrstnikov. In slednje sploh ni vezano na nacionalno, etično, versko ali kakršnokoli pripadnost.
