Skoči na glavno vsebino

Letošnja valeta je potekala tako, kot si v začetku leta ni zamišljal nihče. Seveda smo vajeni polnih tribun in bučnih aplavzov, ko dvorana poka po šivih. Tako valeto smo si tudi želeli. V občilih smo bili deležni poplave mnenj, kako bo ta generacija zaznamovana »za večno«, kako se bodo stalno spominjali napol praznih tribun in pomanjkanja najdražjih.

Lepo je tudi pogledati v zakulisje. Vsaj na naši šoli imamo generacijo, ki se je z ukrepi glede pandemije spoprijela z veliko mero odraslosti. Na valeto so se pripravili in jo izpeljali vsaj tako zavzeto, prisrčno in angažirano kot prejšnje generacije. Upam si trditi, da so glede življenjske izkušnje, da se je za premostitev krize vredno tudi čemu odpovedati, celo bolj odrasli od prejšnjih generacij. Mislim, da je to generacija, ki bo še bolj cenila to, kar v srcu poneseš v svet. Kapljice grenkobe pa privrejo vsako leto iz skrbi za prijateljstva in simpatije, ki so se stkale v letih preživetih na naši šoli.

In prav je tako. Ni vrtnice brez trnov in ni pomladi brez zime. In mogoče so letošnje vrtnice, ki so nam jih podarili učenci, lepše, kot bi bile sicer, zaradi težav in zaprek, ki smo jih skupaj uspešno prebrodili.

Srečno in korajžno naprej.

Peter

Fotogalerijo prispevale članice foto krožka OŠ:

Tia Vrtovec, Karin Štor, Kaja Šinigoj, Ana Verč


Videoposnetek zaključne prireditve:

Dostopnost