2. april je SVETOVNI DAN ZAVEDANJA O AVTIZMU, ki ga je leta 2007 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov za vsakoletni dan, s katerim opozarjamo na nujne potrebe ljudi z avtizmom po vsem svetu.
Avtizem ni bolezen in ni duševna bolezen. Je kompleksna razvojno nevrološka motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Spekter avtizma je zelo širok. Oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno.
Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami lahko vplivamo, da se težave v času otrokovega razvoja
zmanjšajo. Kaj povzroča avtizem, še vedno ni znano.
Tudi na naši šoli smo obeležili Svetovni dan zavedanja o avtizmu. V ta namen smo pripravili razstavo literature, plakatov in drugih gradiv, ki ponujajo vpogled v avtizem ter spodbujajo razumevanje te motnje.
Vabimo vas, da si razstavo ogledate ter preberete kakšno knjigo ali članek in s tem prispevate k večji ozaveščenosti ter sprejemanju oseb z avtistično motnjo.
Pustni čas je priložnost za veselje, norčije in ustvarjalnost, saj predstavlja most med zimo in pomladjo. Pustni torek tako ni le običajen dan v koledarju, ampak praznik smeha in razigranosti, kar se je letos znova pokazalo tudi na Osnovni šoli Dobravlje.
Učenci in učitelji so se našemili ter pripravili barvito pustno povorko. Glavni cilj dogodka je bil spodbujati ustvarjalnost in sodelovanje, zato so učenci svoje skupinske maske izdelali samostojno. Posebna tematika je bila namenjena učiteljem, ki so se letos preobrazili v čebele, čebelarje, čebelnjak in vse, kar je povezano s svetom teh marljivih žuželk.
Povorka je potekala v šolski dvorani, kjer so se posamezni oddelki ponosno predstavili ob spremljavi razigrane glasbe. Po zaključku povorke je sledilo fotografiranje skupin, da bi ovekovečili to veselo in raznoliko pustno rajanje.
Ocenjevanje pustnih skupinskih mask je bilo zaupano komisiji, ki so jo sestavljali predstavniki učiteljev in učencev. Pri ocenjevanju so upoštevali estetski vtis, izvirnost, ustvarjalnost nastopa ter povezanost skupine. Odločitev o zmagovalcih ni bila lahka, saj so bile vse maske izjemno domiselne in estetsko dodelane. Na koncu je komisija soglasno razglasila dva zmagovalna razreda: 5. a razred, ki se je našemil v dimnikarje, in 9. b razred, ki je uprizoril prizorišče dirkališča formule ena.
Zmagovalci so prejeli košaro sladkih dobrot, njihova skupinska fotografija pa bo razstavljena na posebnem mestu v šoli. Pustno rajanje na OŠ Dobravlje je tako tudi letos poskrbelo za nepozabno vzdušje, ki bo učencem in učiteljem še dolgo ostalo v prijetnem spominu.
Od kar je UI v razmahu, je veliko govora o inteligenci. Vendar inteligenco sodimo tako, kot smo jo sposobni. Težko bi rekli, da je drevo inteligentno, ker po naših merilih nima ne možganov – torej tudi ne pameti. Vendar so drevesa sposobna reševanja nekaterih kompleksnih problemov boljše kot najbolj inteligentni sesalci. Torej: v petih urah naravoslovnega dne smo zgolj potrkali na vrata inteligence, ki jo Zemlja in civilizacija premore.
V tem naravoslovnem dnevu smo povezali tradicionalno in sodobno zdravilstvo in spoznali pasti, ki juh na tem področju predstavlja umetna inteligenca (ki krasno niza dejstva dostopna na internetu), nima pa „žive“ presoje.
V sklopu letošnjega projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, so devetošolci spoznali delo farnacevtov ter prednosti in pasti umetne inteligence pri iskanju informacij o zdravilih. Nato so se učenci prelevili v farmacevte ter si sami izdelali kremo za suho kožo.
Del naravoslovnega dne pa je bil posvečen „izposoji“ inteligence in sposobnosti, da se človeška vrsta poveže z drugo zaradi koristi, ki jih prinaša vsaka od vrst. Prva vrsta, ki jo je človek udomačil je volk. Po genskih raziskavah naj bi to potekalo pred pol milijona let, po arheiloških raziskavah pa pred najman 15 000 leti. In kaj smo s psom pridobili: sodelavca z izjemnim vohom, sluhom, pripadnostjo, vztrajnostjo, odločnostjo in spodobnostjo obrambe teritorija in članov skupnosti. Nič ni nastalo naključno, vse te latsnosti je evolucijsko izbrusil volk.
S pomočjo Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna, smo spoznali reševalne pse, ki zgoraj naštete lastnosti pri delu še kako potrebujejo. Učencem so predstavili potek šolanja reševalnih psov, spoznali smo opremo ter pravilne postopke ukrepanja v primeru različnih nesreč.
Vsem izvajalacem (tudi štirinožnim), se zahvaljujemo za čudovit dan.
Krajša proslava ob koncu leta je na naši šoli že tradicija.
V izteku leta se zvrstijo Božič, dan samostojnosti, novo leto in tako pričakovan konec pouka za iztekajoče se leto.
Vsak razred pripravi točko. Povezovalci programa povežejo ravnateljičin nagovor, glasbene točke šolskega pevskega zbora in nastopajoče. Vedno je simpatično; tudi tokrat je bilo!
Zadnja leta proslave odlično pripravlja ga. Nina Trebovc.
Lepo in dostojno smo se ozrli na prehojeno 2024 in si zaželeli srečno, zdravo in ustvarjalno 2025.
Zadnji novembrski petek je običajne ure geografije popestrila geografinja in fotografinja Ivana Žigon, ki je po zaključku fakultete celo leto svojega življenja kot prostovoljka pomagala v južnoafriški državi Mozambik.
Kot nam je povedala, te nič ne more pripraviti na resničnost življenja v Afriki. V predavanju se je dotaknila tem, ki jih spoznavamo tudi pri pouku geografije – pokrajini, podnebju, rastju, živalstvu … Največ časa pa je posvetila svoji osebni izkušnji življenja in dela v Afriki, predvsem druženju s tamkajšnjimi otroci in njihovim vsakdanom, ki se tako zelo razlikuje od našega življenja, kot da ne bi živeli na istem planetu.
Učencem so se v spomin vtisnile zgodbe otrok, ki morajo skrbeti za svoje starše, nimajo denarja niti za šolske pripomočke in hodijo po vodo daleč od vasi, čeprav so v reki tudi krokodili; pa tudi zabavnejše dogodivščine: šestindvajset otrok nabasanih v en avtomobil; otroci, ki ob igri pozabijo na čas; tržnica živih živali; igrače, ki si jih otroci iznajdljivo izdelajo sami in veselje, ki ga pokažejo, ko dobijo nekaj majhnega – na primer paket barvic.
Eni od učiteljic se je zdelo lepo, da se je lahko pol vasi otrok več ur igralo s kartami za spomin. Ob tem se si je zaželela, da bi tudi mi našli več časa za druženje in se po afriškem zgledu manj obremenjevali z obveznostmi, zunanjim izgledom in materialnimi stvarmi.
Mogoče za konec in razmislek; Ivana je v uvodu mimogrede omenila nekaj kar v marsičem presega ves (s kapitalom prepojen) zahodni svet: “Poglejte in bodite pozorni, kako malo imajo in skakšnimi nasmehi žiivijo, se obdarjajo in se bogatijo”.
V petek 15. novembra smo se s šestimi razredi odpravili na Brje. Sončen dan je bil pravi kontrast prejšnjega turobnega in oblačnega dne, ko smo prispeli v Postojno na ogled jame (zato pa je bilo v jami boljše kot zunaj …). Če se po jutru dan pozna, smo zadeli v polno. V sklopu Tradicionalnega slovenskega zajtrka smo se vkrcali na avtobus in obiskali Učni center Brje, ki je namenjen tako izobraževanju kot tudi predelavi lokalno pridelanega sadja in zelenjave v trajne izdelke. Predstavil nam ga je g. Robert Bolko.
Lani, ko se je ta naravoslovni dan »prijel« kot poučen in zanimiv, je naš učenec predlagal, da v program vključimo tudi ogled kmetije Čebron, ki leži streljaj od učnega centra. Na kmetiji so se osredotočili na rejo krav molznic in pridelavo visoko kakovostnega mleka, ki ga pridelajo s krmo lastne pridelave. Spoznali smo tehnološko dovršeno in obenem gojenim živalim zelo prijazno rejo. Ob prijazni razlagi in postrežbi s kakavom z domačim mlekom je ura minila kot blisk. Seveda brez božanja krav in teličkov tudi tokrat ni šlo. Nato smo si ogledali sadovnjak v Kasovljah, kjer nam je g. Kodrič predstavil pridelavo kakijev v nasadu. Dan smo sklenili na šoli z učno uro čebelarstva, ki ga na naši šoli vodi g. Bogdan. Dan je organizirala ga. Tamara, izpeljali smo ga pa po malem vsi: gostitelji / predavatelji, učenci in spremstvo.
V petek 27. 09. 2024 smo se šolski fotografi podali v Celje na odprtje fotografske razstave in podelitev nagrad in priznanj v okviru foto natečaja, ki ga organizira Fotografska zveza Slovenije in celjski Digitalni fotoklub.
Fotografije uvrščene v katalog so prispevali: Elis Tošt, Erika Košir, Filip Artico, Hana Avdibašić, Karolina Šatej Bavčar, Katarina Tomanić, Mia Feltrin, Stela Lerinc, Veronika Šatej Bavčar.
Elis Tošt je prejela Diplomo FZS, Karolina Šatej Bavčar pa Diplomo DFK. Fotograf z največ točkami na šoli je Filip Artico. Kot šola smo se po treh drugih mestih (v obdobju 5. let do leta 2023) tokrat uvrstili na tretje. Več si lahko ogledate na https://www.digitalna-kamera.si/rezultati-zirije-mladost-ni-norost-2024/.
V Celje smo se odpravili prej, da smo se izognili gneči na AC, kjer so v petkih praviloma zastoji in kolone. Obenem smo računali, da nam bo tako ostala kakšna ura za obisk Celjskega gradu za fotografijo gradu in panoram, ki jih odlična lokacija ponuja. Vremenska napoved je bila točnejša od švicarske ure: v dveh urah smo imeli na voljo od sonca do oblačnosti različnih intenzitet. Ko smo se »naužili« motivov, ki jih ponuja slikovit in zanimiv grad z okolico, smo se odpravili na podelitev in domov. Namen obiska podelitve je tudi, da si ogledamo dela drugih avtorjev, da dobimo kakšno idejo in navdih. Vsega je bilo na pretek. “Konkurenca” je odlična, a tudi mi ne spimo!
Vsem fotografom in fotografinjam – tudi tistim, katerih fotografije se niso uvrstile v ožji izbor kataloga in razstave čestitam. V predizboru je bilo namreč nekaj več lot 25 000 fotografij, ki so jih učenke in učenci v večini posnele(i) na individualnih izhodih. To pomeni ogromno, saj s takim pristopom učenci gradijo predvsem notranjo motivacijo za samostojno delo.
V petek, 21. t.m. dopoldne smo se iz dobravske šole odpravili v Trst na ogled razstav Vincenta Van Gogha in Sebstiaa Salgada v Trstu. Na ogled razstav so bili povabljeni učenci zaradi likovnih, literarnih, umetniških in fotografskih dosevkov.
Večina si je ogledala razstavo Van Gogha, manjša skupina pa razstavo Salgada.
Vincent van Gogh je nizozemski slikar iz druge polovice devetnajstega stoletja. Velja za največjega nizozemskega slikarja po Rembrandtu, skupaj z Gauguinom in Cezannom pa spada med največje postimpresioniste.
V Muzeju Revoltella – Galerija moderne umetnosti v Trstu je razstavljenih petdeset del Vincenta Van Gogha. Razstava je bila predhodno postavljena v Rimu, kjer je v nekaj mesecih zabeležila rekorden več kot pol milijonski obisk.
Sebastiao Salgado (1944) je brazilski dokumentarni fotograf in fotoreporter. Za svoje fotografske projekte je potoval v več kot 120 držav. Nastale fotografije je objavil v številnih tiskovnih publikacijah in knjigah in jih razstavlja po vsem svetu. Tematika je naše okolje in stiske ljudi zaradi geopolitičnih socialnih ekoloških in vojnih sprememb. V Trstu je razstavljena čudovita serija črno-belih fotografij o Amazoniji, ki ima istoimenski naslov. Nastajala je med leti 2016 in 2019. Z objektivom je prodrl v zadnje nedotaknjene kotičke brazilskega pragozda – domovanja prvobitnih plemen brazilskega deževnega pragozda.
