Skoči na glavno vsebino

Od Tradicionalnega slovenskega zajtrka do lokalne pridelave in predelave hrane

Za učence šestih razredov se je šolski dan začel s pravim slovenskim zajtrkom. Medtem, ko so učenci ostalih razredov nadaljevali s poukom, smo se šestošolci po zajtrku na šoli vkrcali na avtobus in nadaljevali posebno raziskovanje na Brjah.

Z učenci smo si ogledali dva sadovnjaka, ki sta v lasti gospoda Ivana Kodriča. Sadje je bilo sicer obrano, a so bili sadovnjaki še vedno v prelepih jesenskih barvah. Po predstavitvi sadovnjakov smo si ob razlagi gospoda Roberta Bolka ogledali Učni center na Brjah in se seznanili z možnimi načini predelave sadja in zelišč. Ogledali smo si, kako nastajajo krhlji, sokovi, marmelade in še kaj. Ugotovili smo tudi, kako kratka je lahko pot sadja iz sadovnjakov do predelave. Dobrote smo tudi poizkusili.

Po obisku sadovnjaka smo obiskali kmetijo Čebron, ki je specializirana za vzrejo krav molznic in goveda. Pričakala nas je gospa Ana Čebron, ki nam je razkazala kmetijo. Tudi ta del nam je bil zelo všeč. Božanje krav, spoznavanje sodobne kmetijske mehanizacije, razlaga vzreje in skrbi za krave ter seveda upravljanje strojev, ki poleg veselja terja tudi mnog oznanja.

Dan se je zaključil z ogledom šolske kuhinje, kjer so nam prijazne kuharice opisale delo v šolski kuhinji.

Kdo ve, ali nas v bližnji prihodnosti na naši šoli čaka poleg slovenskega tudi okusen vipavski zajtrk: kruh, sadni ali grozdni sok, šnita š’lama in kakšna pest sušenega sadja povrhu? Imamo vse danosti za zdravo, okusno in popolnoma lokalno!

Tamara Šuligoj, Peter Valič in vtisi otrok

Foto: Tamara Šuligoj in Tina Skrt

Tradicionalni slovenski zajtrk

Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcih in osnovnih šolah obeležujemo že leta 2011. Kruh, maslo, med in jabolko je ustaljena postrežba na dan slovenskega zajtrka. Moramo pa omeniti, da je Tradicionalni slovenski zajtrk del širšega dogodka – dneva slovenske hrane, ki ga je razglasila Vlada Republike Slovenije oktobra 2012.

Dan slovenske hrane in projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se vsako leto izvaja tretji petek v novembru. Letos je obeleževanje potekalo ta petek, 17. novembra.

Tudi na naši šoli je bilo tako. Pridne kuharice so pripravile, otroci so razdelili in z užitkom pojedli.

Ima pa Tradicionalni slovenki zajtrk nekaj posebnega. Ne vsebuje posebnih receptov in kulinaričnih specialitet vezanih na znane osebe, zgodovinske dogodke in anekdote. Vsebuje le darila narave brez kulturno zgodovinskih kulinaričnih dodatkov. Žito (kruh) kot pridelek kmeta, med kot produkt opraševalcev, ki so nujni za delovanje kulturne krajine, maslo kot sestavina, ki izvira iz tradicionalno živinorejske dežele in njene tradicije ter jabolko, kot najosnovnejši sadež, ki je krasil sleherni sadovnjak v obilici sort.

Tak zajtrk je kot tradicija mogoč le v krajini, ki je ohranjena in vzdrževana trajnostno. Le želimo si lahko, da ta vez med naravo in našimi mizami goji in traja.

Tamara Šuligoj in Peter Valič

foto Katarina Tomanić in Karolina Šatej Bavčar

Tekmovanje iz računalniškega mišljenja ACM Bober 2023

Ta in naslednji teden (od 6. do 17. novembra) bo potekalo tekmovanje iz računalniškega mišljenja ACM Bober. Na matični šoli lahko tekmuje vsak od 6. – 9. razreda brez predhodne prijave. Za tekmovanje se lahko zglasite v računalniški učilnici 6. uro od srede do petka pri učiteljici Heleni Ferjančič ali vse dni 7. uro pri učitelju Petru Valiču. Učenci od 2. do 5. razreda boste tekmovali pri pouku računalništva ali po dogovoru z učiteljicami.

Vabljeni.

Naloge bodo prijetno zanimive in znosno težke. Predhodnih priprav praviloma ne potrebujete. Vseeno pa si lahko privoščite vpogled in reševanje nalog iz prejšnjih let. Naloge so zbrane na naslovu https://tekmovanja.acm.si/?q=bober/naloge-re%C5%A1itve

Vso srečo, mnogo korajže in precizne misli vam želita

Helena in Peter

Obisk Parka vojaške zgodovine v Pivki in gradu Prem

Park vojaške zgodovine nudi vpogled v vojaško opremo zadnjega stoletja. Obenem veje skozi razstavljeno opremo nema priča vsega grozot, ki so jih predhodne generacije preživele na bojiščih: Nekateri so umrli za svobodo, mir, sočloveka, mnogi zaradi pohlepa tedanje elite, ki ji ni bilo zlepa dovolj. Vodenje je bilo izvrstno in mnogo podrobnosti iz zakulisja spopadov na naših tleh smo slišali. Po vseh grozotah, ki jih dnevno spremljamo preko medijev po svetu si lahko le želimo, da bi se večina vojn končala s tako majhnim številom žrtev, kot se je naša osamosvojitvena. In še tisto, kar jih je bilo, je preveč!

Predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina in Vipava so nas v lanskem šolskem letu obiskali na šoli, nam predavali, obenem pa so omogočili ogled Parka vojaške zgodovine devetošolcem, za kar se jim toplo zahvaljujemo.

Po ogledu Parka v Pivki smo se odpeljali še v Prem; čudovito vasico na vzpetini nad reko Reko. Lepo ohranjen butični grad iz 13 stoletja. Zaradi svoje izjemne lege so mnoge rodbine iz tega gradu obvladovale glavno trgovsko in selitveno pot iz obale v notranjost Slovenije. Po vodenem ogledu gradu in malici smo namesto srednjeveškega konja »zajahali« novodobni avtobus in se vrnili na Vipavsko.

Peter Valič

Naravoslovna ekskurzija v Podgorico in Cankarjev dom

V pri Podgorici na SV obrobju Ljubljane je Reaktorski center (IJS), ki je bil postavljen 1966. Obiskali smo ga v začetku meseca. Ima manjši reaktor, ki je služil za osnovo za raziskave o jedrski tehnologiji. Poleg raziskovalne ima tudi izobraževalno nalogo. Poleg predavanja o jedrski tehnologiji v miroljubne namene smo si ogledali tudi muzej s krasnimi demonstracijskimi eksponati, kjer učenci lahko praktično vidijo vlogo jedrske tehnologije v našem vsakdanjiku, zlasti glede pridobivanja električne energije, ki ima mnogo manjši okoljski odtis od drugih tehnologij. Zelo poučen vpogled zlasti glede varnost in možnosti pridobivanja energije.  

Drugi del ekskurzije smo namenili razstavi v Cankarjevem domu, ki jo je pripravil v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem. Naslov in tema je bila V vrtincu sprememb. Planet Zemlja je zaznamovalo 5 velikih izumrtij. Nekako zveni, kot da so drastične spremembe na planetu stalnica, a pozabljamo, da so bile razpotegnjene na pol milijarde let in ne na nekaj desetletij, kot se zdi. Vsekakor je vsako od izumrtij zaznamovalo evolucijo in omogočilo slovo starih dinastij živih bitij in nastanek novih. Vendar še nikoli nobena vrsta ni bila gonilo izumrtja kot je naša, pač pa so bili drugi dejavniki tisti, ki so to povzročili. Glede na hitrost spreminjanja okolja in vzporednega izumiranja vrst smo na pragu šestega. Dejstva, kopice podatkov in meritve govorijo svoje. Teorij in mnenj glede tega je ogromno. Kar pa je najbolj pomembno je to, da naš planet ni več tako zdrav, kot bi si želeli. Lahko bi razstavi rekli: Slovenija v zadnjih 500 mio let na enem mestu.

Še povezava na razstavo in priporočeno branje kratke spremne besede: https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/v-vrtincu-sprememb

Peter Valič

Obiskala nas je pisateljica Mateja Gomboc

V petek, 6. 10. 2023, nas je obiskala pisateljica za otroke, mladino in odrasle Mateja Gomboc.

Najprej se je srečala z učenci od 6. do 9. razreda, zatem pa še z učenci od 1. do 5. razreda. V pogovoru z učenci je delila svoje pisateljsko delo, knjižne junake, zgodbe in življenjske izkušnje. Na literarni obisk so se učenci predhodno pripravljali pri urah slovenščine. Literarno gostjo so učenci spremljali z zanimanjem in iskrivimi vprašanji. Srečanja s pisatelji so motivacija za branje knjig, kreativno razmišljanje in širitev osebnih obzorij.

Irma Krečič Slejko

V petek, 6. oktobra, je učence Osnovne šole Dobravlje obiskala avtorica literarnih del za otroke in odrasle ter učbenikov za slovenščino, Mateja Gomboc.

V pogovoru je pisateljica pokazala nekaj svojih leposlovnih del in predstavila najnovejši roman za odrasle z naslovom Gorica, ki je izšel v teh dneh. Zaupala je tudi, da že pripravlja novo knjigo za otroke. Učenci, ki se pri enem od izbirnih predmetov ukvarjajo z uprizoritveno umetnostjo, so na podlagi pisateljičinega romana Sposojena babica Štefi uprizorili kratko dramsko igro in poželi velik aplavz. Pisateljico so prosili, da napiše nadaljevanje zgodbe o babici Štefi, ki ga že nestrpno pričakujemo.

Ob koncu smo učenci lahko avtorici zastavili tudi vprašanja in izvedeli smo, da je Mateja Gomboc tudi mama trem hčerkam in ustvarja tudi v eni od kraških vasi. V pogovoru je posebej presenetila, ko nam je zaupala, da je v sorodu z našim učiteljem kemije in naravoslovja.

Napisali učenci in učenke 8.c razreda (5. skupina) pri uri slovenščine

Foto galerijo prispevale Karolina Šatej Bavčar in Katarina Tomanić

Projekcija filma Temni pokrov sveta

V petek 29. 09. 2023 smo si v Dvorani prve slovenske vlade ogledali projekcijo filma z naslovom Temni pokrov sveta v okviru prireditve Evropske noči raziskovalcev. Sledil je pogovor z avtorji filma. Žal je bilo število tistih, ki sem jih lahko peljal na ogled filma omejeno s številom sedežev šolskega kombija.

Bolj ali manj smo vsi že slišali za alpinista, pustolovca in ekologa Matevža Lenarčiča, ki je v ultralahkem letalu dvakrat obkrožil naš planet. Malo manj ljudi pa ve, da je na preletu meril tudi »zdravje« zračnih mas, ki obkrožajo naš planet. Enkraten podvig, izjemen tudi zato, ker je meril tudi na prostranstvih, ki so sicer težko dostopna in neobljudena. Naključje ali (in) usoda: saj ni tako pomembno. Povezava z Fakulteto za znanosti o okolju v okviru katere deluje tudi Center za raziskave atmosfere je dala enkraten rezultat. Podvig je ekipa letalca pustolovca, režiserja, scenarista, strokovnjakov  in tehnikov strnila v celovečerec.

Po filmu je sledil pogovor z avtorji filma.

Vtise o filmu sta kratj strnila Lea Krojs in Saša Remec:

Film mi je bil všeč. Bil je poučen in zanimiv. Z veseljem bi ga pogledala še enkrat. Tudi priporočala bi ga veliko ljudem. Škoda je bilo, da je ta film lahko šlo gledati le šest ljudi. Po tem ko sem gledala ta film sem začela o tem bolj razmišljati.

Film se mi je zdel zelo zanimiv, ker dobro opiše stanje zraka katerega mi dihamo. Bilo mi je predvsem zanimivo, da pred ogledom filma skoraj nikoli nisem slišal za črn ogljik. Presenetilo me je tudi koliko je lahko škodljiv zrak, ki ga vdihavamo. Kako malo zanimanja in zavedanja o tej temi je pa pravi obraz medijev in odločevalcev, kaj vse se nadzoruje, kar gre v splošen ogled. Tema filma je nekaj kar je vredno, da si vsaka oseba pogleda. Seveda bi morali ljudje gledati film z možgani in srcem, ne le z očmi. Tudi zaradi filma se veliko bolj zavedam kaj vse nam lahko škoduje. Primer bi lahko bil kurjava lesa v peči doma, sprva sem mislil da je dokaj neškodljivo zdaj pa razumem zakaj je vlada omejila. Manj razumljivo pa mi je to, da kot družba na tem področju naredimo mnogo manj, kot bi lahko.

Še beseda – dve o črnem ogljiku (black carbon): po domače so to saje. Manjše in lažje so, večji je njihov domet. Saje vedno nastajajo z nepopolnim izgorevanjem. Niso pa vse saje enake. Sploh tiste, ki nastajajo s kurjenjem plastike, odpadkov, premoga in fosilnih goriv so škodljivejše, saj njihovi neizgoreli ostanki zaradi cikličnih struktur podobni naši dednini (DNK) in imajo poleg toplogrednosti tudi rakotvoren in mutagen učinek (poškodovanje dednine). Saje – temne kot so, na ledenikih povzročajo segrevanje ledu, ki čist svetlobo odbija, sajast pa vpija in s sajami pokrit led se topi 6 X hitreje (če sem prav izračunal). Ampak bolj kot sama izbira kuriva oz. goriva je za zniževanje črnega ogljika pomembno, da imamo v pečeh oz. motorjih čim boljše izgorevanje. S tem prihranimo denar, povečamo energijski izkupiček kurjenja in znižamo okoljsko škodo. Trenutno potekajo odločevanja in prepovedi v predvsem smeri izbire in prepovedi kurjave (les vs nafta vs plastika vs plin vs smeti, …). A vsaj toliko kolikor je pomembna izbira kurjave je pomembno, kako in predvsem s koliko saj. Samo 25 km od naše šole se že nahaja ena od takih »ropotarnic«.

Peter Valič

Minuto utrinkov s filma si lahko ogledate na tej povezavi:

https://www.facebook.com/festival.dokumentarnega.filma/videos/170036385798577/

8.a in 8.c v CŠOD Planica

CŠOD v Planici smo obiskali po povratku paralelke našega 8.b, ki so se izkazali za uspešno izvidnico. Tudi mi smo imeli srečo z vremenom in smo v enkratnem okolju izkoristili vse, kar lahko ponuja ta CŠOD.

Prvi dan, ko smo prišli smo se namestili in pojedli kosilo. Razdelili smo se v dve skupini, prva je odšla kolesarit do jezera Jasna v Kranjski gor, druga pa na ogled Velikanke in v Nordijski center, po napornem dnevu smo se odpravili še na večerni pohod, do pol poti do Tamarja.

Drugi dan smo se odpravili do Zelencev. Videli smo naravno jezero, pot smo nadaljevali skoz Rateče do Tromeje. Pot je bila zelo naporna, a smo se opogumili in prišli do vrha. Tam smo uživali v razgledu na Avstrijo in Italijo. Po eni uri in pol smo se morali odpraviti nazaj. Zvečer smo se preizkusili v žongliranju in cirkuškimi veščinami.

Tretji dan smo se razdelili v tri skupine, prvi smo se pomirili v naravni plezalni steni, druga pa je odšla na izvir črnih voda, tretja skupina pa se je ta čas odpočila. Tisti večer smo imeli uvod v orientacijo. Nekaterim je šlo dobro, drugi pa so morali še malo povaditi.

Četrti dan je prva skupina odšla v Nordijski center in na Velikanko, druga pa je odšla kolesariti do jezera Jasna v Kranjski gori, popoldne smo imeli orientacijski tek. Zvečer smo imeli večer iger, igrali smo se “Atome in molekule”, ostali prosti  čas pa smo izkoristili za igre v telovadnici.

Peti dan smo takoj vse spravili, po zajtrku smo bili mi na vrsti, da skuhamo kosilo. Kuhali smo najprej 8C potem 8A in za kosilo smo pripravili joto in potico. Okrog 14h smo se odpravili nazaj v Dobravlje. Prišli smo pred 16h.

Ta teden bo zagotovo ostal vsem v spominu saj je bil zabaven, poln pohodov, bolečin in veselja. Hvala CŠOD Planica in vsem njegovim zaposlenim in spremljevalcem in naše šole za prečudovit teden.

Mia Feltrin in Neža Črv Kompara

Fotogalerijo (100 in eno) smo prispevale: Neža, Mia, Ajda in ostali, ki so poprijeli za šolski aparat, ki je predno krožil med udeleženci cel teden.

8.b v CŠOD Planica

Učenci osmih razredov smo uvod v šolsko leto začeli na najboljši možni način. Odpravili smo se v šolo v naravi v Planico. Ker generacija presega nastanitvene zmogljivosti doma v CŠOD, so nas ločili. Tako smo šli najprej odšel 8. b, teden kasneje pa še 8. a in 8. c. Preizkusili smo se v različnih veščinah in niso nam gledali skozi prste, saj smo veliko hodili in izvajali športne aktivnosti, kot je plezanje na naravni steni in kolesarjenje. Nekateri učenci pa smo se preizkusili v skejtanju. Poleg aktivnosti smo imeli še čudovit zadnji večer, na katerem smo tako vneto peli, da je nekatere glava kar močno zabolela. Čudovit teden smo preživeli v Planici.

Pavlina Černigoj

Fotogalerijo (100 in ena) smo prispevale Karin, Mia, Pavlina in vsi, ki so si aparat izposojali od ga. Maje Kodela

1. šolski dan na matični šoli

Prvi šolski dan je vedno s pričakovanji zaznamovan.

Gremo po nove izzive nove pozitivne odnose in novo znanje.

Vsak naj se malo potrudi in skupaj bomo zmogli vse.

Znanje res ni vse, je pa podlaga za skoraj vse. Zato dragi učenci ne »šparajte« se.

Srečno šolsko leto 2023 / 24.

Za OŠ Peter Valič

Dostopnost