V petek 29. 09. 2023 smo si v Dvorani prve slovenske vlade ogledali projekcijo filma z naslovom Temni pokrov sveta v okviru prireditve Evropske noči raziskovalcev. Sledil je pogovor z avtorji filma. Žal je bilo število tistih, ki sem jih lahko peljal na ogled filma omejeno s številom sedežev šolskega kombija.
Bolj ali manj smo vsi že slišali za alpinista, pustolovca in ekologa Matevža Lenarčiča, ki je v ultralahkem letalu dvakrat obkrožil naš planet. Malo manj ljudi pa ve, da je na preletu meril tudi »zdravje« zračnih mas, ki obkrožajo naš planet. Enkraten podvig, izjemen tudi zato, ker je meril tudi na prostranstvih, ki so sicer težko dostopna in neobljudena. Naključje ali (in) usoda: saj ni tako pomembno. Povezava z Fakulteto za znanosti o okolju v okviru katere deluje tudi Center za raziskave atmosfere je dala enkraten rezultat. Podvig je ekipa letalca pustolovca, režiserja, scenarista, strokovnjakov in tehnikov strnila v celovečerec.
Po filmu je sledil pogovor z avtorji filma.
Vtise o filmu sta kratj strnila Lea Krojs in Saša Remec:
Film mi je bil všeč. Bil je poučen in zanimiv. Z veseljem bi ga pogledala še enkrat. Tudi priporočala bi ga veliko ljudem. Škoda je bilo, da je ta film lahko šlo gledati le šest ljudi. Po tem ko sem gledala ta film sem začela o tem bolj razmišljati.
Film se mi je zdel zelo zanimiv, ker dobro opiše stanje zraka katerega mi dihamo. Bilo mi je predvsem zanimivo, da pred ogledom filma skoraj nikoli nisem slišal za črn ogljik. Presenetilo me je tudi koliko je lahko škodljiv zrak, ki ga vdihavamo. Kako malo zanimanja in zavedanja o tej temi je pa pravi obraz medijev in odločevalcev, kaj vse se nadzoruje, kar gre v splošen ogled. Tema filma je nekaj kar je vredno, da si vsaka oseba pogleda. Seveda bi morali ljudje gledati film z možgani in srcem, ne le z očmi. Tudi zaradi filma se veliko bolj zavedam kaj vse nam lahko škoduje. Primer bi lahko bil kurjava lesa v peči doma, sprva sem mislil da je dokaj neškodljivo zdaj pa razumem zakaj je vlada omejila. Manj razumljivo pa mi je to, da kot družba na tem področju naredimo mnogo manj, kot bi lahko.
Še beseda – dve o črnem ogljiku (black carbon): po domače so to saje. Manjše in lažje so, večji je njihov domet. Saje vedno nastajajo z nepopolnim izgorevanjem. Niso pa vse saje enake. Sploh tiste, ki nastajajo s kurjenjem plastike, odpadkov, premoga in fosilnih goriv so škodljivejše, saj njihovi neizgoreli ostanki zaradi cikličnih struktur podobni naši dednini (DNK) in imajo poleg toplogrednosti tudi rakotvoren in mutagen učinek (poškodovanje dednine). Saje – temne kot so, na ledenikih povzročajo segrevanje ledu, ki čist svetlobo odbija, sajast pa vpija in s sajami pokrit led se topi 6 X hitreje (če sem prav izračunal). Ampak bolj kot sama izbira kuriva oz. goriva je za zniževanje črnega ogljika pomembno, da imamo v pečeh oz. motorjih čim boljše izgorevanje. S tem prihranimo denar, povečamo energijski izkupiček kurjenja in znižamo okoljsko škodo. Trenutno potekajo odločevanja in prepovedi v predvsem smeri izbire in prepovedi kurjave (les vs nafta vs plastika vs plin vs smeti, …). A vsaj toliko kolikor je pomembna izbira kurjave je pomembno, kako in predvsem s koliko saj. Samo 25 km od naše šole se že nahaja ena od takih »ropotarnic«.
Peter Valič
Minuto utrinkov s filma si lahko ogledate na tej povezavi:
CŠOD v Planici smo obiskali po povratku paralelke našega 8.b, ki so se izkazali za uspešno izvidnico. Tudi mi smo imeli srečo z vremenom in smo v enkratnem okolju izkoristili vse, kar lahko ponuja ta CŠOD.
Prvi dan, ko smo prišli smo se namestili in pojedli kosilo. Razdelili smo se v dve skupini, prva je odšla kolesarit do jezera Jasna v Kranjski gor, druga pa na ogled Velikanke in v Nordijski center, po napornem dnevu smo se odpravili še na večerni pohod, do pol poti do Tamarja.
Drugi dan smo se odpravili do Zelencev. Videli smo naravno jezero, pot smo nadaljevali skoz Rateče do Tromeje. Pot je bila zelo naporna, a smo se opogumili in prišli do vrha. Tam smo uživali v razgledu na Avstrijo in Italijo. Po eni uri in pol smo se morali odpraviti nazaj. Zvečer smo se preizkusili v žongliranju in cirkuškimi veščinami.
Tretji dan smo se razdelili v tri skupine, prvi smo se pomirili v naravni plezalni steni, druga pa je odšla na izvir črnih voda, tretja skupina pa se je ta čas odpočila. Tisti večer smo imeli uvod v orientacijo. Nekaterim je šlo dobro, drugi pa so morali še malo povaditi.
Četrti dan je prva skupina odšla v Nordijski center in na Velikanko, druga pa je odšla kolesariti do jezera Jasna v Kranjski gori, popoldne smo imeli orientacijski tek. Zvečer smo imeli večer iger, igrali smo se “Atome in molekule”, ostali prosti čas pa smo izkoristili za igre v telovadnici.
Peti dan smo takoj vse spravili, po zajtrku smo bili mi na vrsti, da skuhamo kosilo. Kuhali smo najprej 8C potem 8A in za kosilo smo pripravili joto in potico. Okrog 14h smo se odpravili nazaj v Dobravlje. Prišli smo pred 16h.
Ta teden bo zagotovo ostal vsem v spominu saj je bil zabaven, poln pohodov, bolečin in veselja. Hvala CŠOD Planica in vsem njegovim zaposlenim in spremljevalcem in naše šole za prečudovit teden.
Mia Feltrin in Neža Črv Kompara
Fotogalerijo (100 in eno) smo prispevale: Neža, Mia, Ajda in ostali, ki so poprijeli za šolski aparat, ki je predno krožil med udeleženci cel teden.
Učenci osmih razredov smo uvod v šolsko leto začeli na najboljši možni način. Odpravili smo se v šolo v naravi v Planico. Ker generacija presega nastanitvene zmogljivosti doma v CŠOD, so nas ločili. Tako smo šli najprej odšel 8. b, teden kasneje pa še 8. a in 8. c. Preizkusili smo se v različnih veščinah in niso nam gledali skozi prste, saj smo veliko hodili in izvajali športne aktivnosti, kot je plezanje na naravni steni in kolesarjenje. Nekateri učenci pa smo se preizkusili v skejtanju. Poleg aktivnosti smo imeli še čudovit zadnji večer, na katerem smo tako vneto peli, da je nekatere glava kar močno zabolela. Čudovit teden smo preživeli v Planici.
Pavlina Černigoj
Fotogalerijo (100 in ena) smo prispevale Karin, Mia, Pavlina in vsi, ki so si aparat izposojali od ga. Maje Kodela
Danes smo se zadnji dve šolski uri zbrali v dvorani, da obeležimo dolgo pričakovan prihod počitnic in si obenem povemo, koliko vsega smo letos dosegli, naredili in včasih nekatere čudovite stvari dobesedno ustvarili »iz nič«. Za ilustracijo: za mnogimi priznanji tiči 14 dni in več truda posameznega učenca poleg rednega dela. Če na to dodamo še angažma učitelja mentorja, pridemo do ogromnih količin sproščene kreativne energije, volje in truda – ne glede na predmet. Za vsako bralno značko ob koncu devetletke se lahko knjige merijo v »kubikih«. Tudi tiste, brez pohval na šoli jemljemo kot »speče Trnuljčice« in vsem velja povabilo, da naslednje šolsko leto izpeljemo tako kreativno in delovno kot tega.
Na prireditvi, s katero smo se za nekaj časa poslovili od šolskih zidov, smo podelili spričevala in priznanja ter počastili rojstvo naše domovine Slovenije. Učenke in učenci so ob Kajuhovem letu nastopili z interpretacijo njegove poezije, zapela sta šolski zbor ter bend, svoje znanje pa so pokazali tudi plesalci in Karate klub Sakura, v katerem nastopajo naši učenci.
Mogoče v razmislek pred počitnicami: glede na to, da so na šoli mobiliniki niso popolnoma prepovedani in so dovoljeni za nujne primere in da naša šola promovira stike v živo, na 4 oči in ne preko ekranov: Kaj vam je v zadnjem letu dalo več zadovoljstva in človeške sprejetosti?
Želimo, da se vas septembra čim več vrne s čim bolj polnimi baterijami in čim večjo »lakoto« po znanju in izzivi v šolskem leti 2023/24!
V začetku junija so se »naši« devetošolci odpravili na Savo na zaključno ekskurzijo. Sodeč po fotografijah, so se imeli tako »fajn«, da si dogodek zasluži objavo. Malo stika z vodo, malo stika z zrakom, ogromno dobre volje, grajenje občutka za ekipo, obračun s strahom pred globino in: na koncu – za nagrado: v izbrani družbi pojesti par čevapov, kakšno hrenovko in popiti kokakolo (ali dve).
Vse te trenutke zabeležil razrednik 9.B – Bogdan, razredničarki pa sta skrbeli za vzdušje, red in disciplino.
Na šoli smo dočakali še en svečan trenutek, ko se naši devetošolci, podajajo na pot novih življenjskih izzivov.
Vsak oddelek generacije 2008 je bil svet zase, nobeden preprost, vsak je terjal skromno rečeno – mnogo. Skozi vsa leta so se vrstili izzivi, ki smo jih s skupnimi močmi sproti reševali. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nudili vso podporo pri premagovanju ovir in doseganju ciljev, ki naj jih učenci v okviru šole dosežejo. Obenem je bila stalno prisotna in navdušujoča ustvarjalnost, zagnanost in radoživost. Želimo, da ostanete takšni unikati se naprej in da te svoje vrline usmerite v dobro.
V teh 9 letih ni le znanje tisto, v čemer so se odhajajoči fantje in dekleta obrusili in izpopolnili. Enako pomembna je bila tudi pot proti boljšim medčloveškim odnosom, sodelovanju, odprtosti in medsebojnemu spoštovanju. Poleg strokovnosti so to osnovni temelji dobro delujoče družbe.
Na vaši novi poti vam želimo veliko lepega, želimo vam veliko uspehov, predvsem pa vam želimo, da vas bo tisto, kar boste počeli in dosegali, osrečevalo vas in soljudi.
Povzeto po nagovoru razredničark in razrednika;
Tamare Šuligoj, Tine Skrt Kodelja in Bogdana Boneta
Fotogalerijo posneli in pripravili:
Katarina Tomanić, Karolina Šatej Bavčar, Peter Valič
Obiskali smo Gorenjsko, in sicer: cerkev sv. Marka, srenjsko lipo, Prešernovo rojstno hišo, Bohinjsko jezero s slapom Savica in Bled.
Vse smo storili po planu. Sonetu nesreče smo prečrtali prvi dve črki v drugi besedi, sestankovali smo pod srenjsko lipo in sprejeli življenjsko pomembne odločitve. Pod slapom Savica smo srečno poročili Črtomirja in Bogomilo in opravili krajši inšpekcijski pregled po blejski rivieri. Pojedli smo vse sendviče in popili vso vodo, ki smo jo imeli s seboj. Dogovorili smo se, da bodo mobiteli v »pogonu« samo na povratku, pa še takrat so po večini te »pametne« naprave ostale v torbah. Očitno reklama za druženje v živo na naši šoli ni zgolj črka na papirju! Za dobro vzdušje smo se potrudili vsi, od učencev in spremstva, od vodje izleta Polone in vseh treh razredničark Damijane, Katje in Polone, do prijaznega šoferja, ki nas je varno pripeljal tja in nazaj.
Več o doživetem v galeriji, ki smo jo prispevali 4 fotografi.
V četrtek, 1. junija je potekala otvoritev razstave 15. likovnega natečaja Po čebelah se zgleduj s podnaslovom Rast.
Na natečaj je prispelo 503 del iz Slovenije in tujine (Hrvaška, Bosna in Srbija). Strokovna komisija v sestavi Silve Copič, Azada Karima in Lucijana Bratuša je med prispelimi deli izbrala 79 del na razstavo, med katerimi je podelila 3 zlata priznanja, 6 srebrnih priznanj, ostalim pa podelila bronasta priznanj. Komisija je bila presenečena nad izvirnostjo, predvsem pa čistostjo in kvaliteto odtisov, kar priča, da znanje in zanos mentorjev iz leta v leto narašča.
Letošnja tema likovnega natečaja je Rast, saj je napredek-rast v vseh pogledih nujna za naš obstoj. Raste naj zavest ljudi, da ohranimo naravo, ki lahko samo tako, da raste, prehrani in preživi človeško vrsto. Učenci so ustvarjali na likovnem področju grafike (v različnih grafičnih tehnikah).
Prireditev so vodili in popestrili učenci naše šole, za kar je jim iskreno zahvaljujemo.
Natečaj MLADOST ni NOROST je glavni natečaj za mlade fotografe v Sloveniji. Poteka pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS). Tik pred prvomajskimi počitnicami so bili objavljeni rezultati letošnjega natečaja. Na letošnji razpis projekta je prispelo 741 fotografij 203 avtorjev iz 50 šol.
Na natečaju je sodelovalo 14 naših fotografinj in fotografov: Izak Pirjevec, Julija Pirjevec, Jona Kapelj, Karolina Šatej Bavčar, Katarina Tomanić, Lara Furlan, Lina Štolfa, Mia Feltrin, Nika Princes, Zala Pečenko, Veronika Šatej Bavčar, Ajda Korečič, Neja Sever, Ana Lucija Troha.
Skupaj se je med letom nabralo med 7500 – 8000 fotografij, od katerih smo jih na šoli izbrali 56, saj vsak lahko prispeva 4 fotografije. V ožji izbor je žirija natečaja izbrala 12 fotografij. Fotografiji Veronike Šatej Bavčar pa je žirija namenila tudi diplomo FZS. Glede na hudo ustvarjalno konkurenco mladih fotografov iz cele Slovenije, iskrene čestitke čisto vsem:
– za vsako fotografijo izbrano že na šolskem izboru,
– za vseh 12 fotografij, ki so na natečaju prišle v ožji izbor natečaja,
– zlasti pa prejemnici diplome FZS Veroniki in njeni sestri Karolini za somentorstvo pri ustvarjanju.
Veronika Šatej Bavčar: Samo navzgor
Tudi kot šola smo že drugo leto zapored zasedli odlično drugo mesto (2020 smo bili četrti; objava takrat izbranih fotografij teh dveh natečajev pa je še moj dolg.).
Mogoče tisto, kar šteje največ je, da smo na fotografirali izključno zaradi veselja do fotografije. In ker imamo dokaj različne okuse in prioritete, je bila večina fotografij posneta individualno. Kot naravoslovni in dokumentarni fotograf nimam neke pretirano izoblikovanje umetniške žilice, tako da moram v tem segmentu popolnoma zaupati otroški intuiciji in ustvarjalnosti. Še vedno se je obneslo. Pa naj tako tudi ostane.
Več si lahko ogledate na povezavi: https://www.digitalna-kamera.si/mladost-ni-norost-2023-rezultati-zirije/
