V petek 29. 09. 2023 smo si v Dvorani prve slovenske vlade ogledali projekcijo filma z naslovom Temni pokrov sveta v okviru prireditve Evropske noči raziskovalcev. Sledil je pogovor z avtorji filma. Žal je bilo število tistih, ki sem jih lahko peljal na ogled filma omejeno s številom sedežev šolskega kombija.
Bolj ali manj smo vsi že slišali za alpinista, pustolovca in ekologa Matevža Lenarčiča, ki je v ultralahkem letalu dvakrat obkrožil naš planet. Malo manj ljudi pa ve, da je na preletu meril tudi »zdravje« zračnih mas, ki obkrožajo naš planet. Enkraten podvig, izjemen tudi zato, ker je meril tudi na prostranstvih, ki so sicer težko dostopna in neobljudena. Naključje ali (in) usoda: saj ni tako pomembno. Povezava z Fakulteto za znanosti o okolju v okviru katere deluje tudi Center za raziskave atmosfere je dala enkraten rezultat. Podvig je ekipa letalca pustolovca, režiserja, scenarista, strokovnjakov in tehnikov strnila v celovečerec.
Vtise o filmu sta kratj strnila Lea Krojs in Saša Remec:
Film mi je bil všeč. Bil je poučen in zanimiv. Z veseljem bi ga pogledala še enkrat. Tudi priporočala bi ga veliko ljudem. Škoda je bilo, da je ta film lahko šlo gledati le šest ljudi. Po tem ko sem gledala ta film sem začela o tem bolj razmišljati.
Film se mi je zdel zelo zanimiv, ker dobro opiše stanje zraka katerega mi dihamo. Bilo mi je predvsem zanimivo, da pred ogledom filma skoraj nikoli nisem slišal za črn ogljik. Presenetilo me je tudi koliko je lahko škodljiv zrak, ki ga vdihavamo. Kako malo zanimanja in zavedanja o tej temi je pa pravi obraz medijev in odločevalcev, kaj vse se nadzoruje, kar gre v splošen ogled. Tema filma je nekaj kar je vredno, da si vsaka oseba pogleda. Seveda bi morali ljudje gledati film z možgani in srcem, ne le z očmi. Tudi zaradi filma se veliko bolj zavedam kaj vse nam lahko škoduje. Primer bi lahko bil kurjava lesa v peči doma, sprva sem mislil da je dokaj neškodljivo zdaj pa razumem zakaj je vlada omejila. Manj razumljivo pa mi je to, da kot družba na tem področju naredimo mnogo manj, kot bi lahko.
Še beseda – dve o črnem ogljiku (black carbon): po domače so to saje. Manjše in lažje so, večji je njihov domet. Saje vedno nastajajo z nepopolnim izgorevanjem. Niso pa vse saje enake. Sploh tiste, ki nastajajo s kurjenjem plastike, odpadkov, premoga in fosilnih goriv so škodljivejše, saj njihovi neizgoreli ostanki zaradi cikličnih struktur podobni naši dednini (DNK) in imajo poleg toplogrednosti tudi rakotvoren in mutagen učinek (poškodovanje dednine). Saje – temne kot so, na ledenikih povzročajo segrevanje ledu, ki čist svetlobo odbija, sajast pa vpija in s sajami pokrit led se topi 6 X hitreje (če sem prav izračunal). Ampak bolj kot sama izbira kuriva oz. goriva je za zniževanje črnega ogljika pomembno, da imamo v pečeh oz. motorjih čim boljše izgorevanje. S tem prihranimo denar, povečamo energijski izkupiček kurjenja in znižamo okoljsko škodo. Trenutno potekajo odločevanja in prepovedi v predvsem smeri izbire in prepovedi kurjave (les vs nafta vs plastika vs plin vs smeti, …). A vsaj toliko kolikor je pomembna izbira kurjave je pomembno, kako in predvsem s koliko saj. Samo 25 km od naše šole se že nahaja ena od takih »ropotarnic«.
Peter Valič
Minuto utrinkov s filma si lahko ogledate na tej povezavi:
