Letošnjo jesen je poleg blagega vremena zaznamovala izjemna letina gozdnih plodov (žir, želod, glog, črn trn, jerebika). V pogojih obilice hrane in blage zime se glodalci zelo namnožijo. Na pomlad pa, ko preostala semena vzklijejo (postanejo za glodalce neužitna), nastopi stradež, stres, povečanje stikov v populaciji, prenos glodalskih bolezni, kar privede do množičnega pogina glodalcev.
Mnogo šolarjev poroča o poginulih miškah v okolici vasi in domov. Opazili smo jih tudi v okolici nekaterih podružnic. Mnogo poginjenih mišk nam prinesejo mačke in psi pred vrata, kot dokaz, kako skrbijo za nas in kako dobro preganjajo vsiljivce.
Smo mnenja, da je naša naloga opozoriti šolarje in njihove družine o osnovnih preventivnih ukrepih za preprečitev te virusne bolezni. Potek bolezni je opisan na straneh NIJZ-ja in lahko obsega od blage do zelo akutne in kritične oblike. O pojavu te bolezni najdete zapis tudi na spletni strani občine Ajdovščina.
Miši, voluharice in krtice so zgolj prenašalci mišje mrzlice. Okužimo se z vdihavanjem prašnih delcev v katerih so delci suhega urina in fekalij glodalcev, v katerih so prisotni virusi. Zato je virus mnogo trajnejši od tistih, ki se prenašajo kapljično. Med poginulimi miškami prevladuje gozdna voluharica, ki redko vdira v naša bivališča, a kljub temu previdnost ni odveč, kajti poginja več vrst divjih glodalcev.
Na kaj moramo biti pozorni:
Zlasti v suhem vremenu je delo kot tudi otroška igra na prašnatih gozdnih tleh, suhi travi in pesku lahko kužna. Zato to odsvetujemo in bomo tudi na šolskih območjih omejevali igro na zemlji in pesku.
Čiščenje suhih prostorov v stavbah (podstrešja, skladišča, suhe kleti) lahko privede do okužbe. Priporočilo stroke pravi, da se prostore čisti po predhodnem razkuževanju (pršenjem) z redčeno varekino v koncentraciji 1/10 ob uporabi zaščitne kvalitetne zaščitne maske in zaščitnih rokavic ob primernem zračenju prostorov.
Osnovna higiena rok je priporočljiva; uporaba agresivnih mil z razkužili in agresivnimi dodatki pa ni potrebna.
Poginulih glodalcev se (tudi sicer) ne dotikamo z golimi rokami, čeprav je možnost okužbe z mišjo mrzlico precej manjša kot pri vdihavanju okuženega prahu. Uporabimo zaščitne rokavice. Lahko jih zakopljemo. Če te možnosti nimamo, raje z njimi v grm, kot na kompost, ki ga bomo nekoč še prekopavali.
Bolezen iz človeka na človeka NI PRENOSLJIVA. Tudi primeri prenosa iz hišnih ljubljenčkov (mačka, pes) na človeka niso znani. Vseeno je tudi pri stikih s hišnimi ljubljenčki priporočljiva higiena rok.
Svetujemo, da se povečana previdnost vzdržuje do uradne objave znižanja nevarnosti za okužbo. Vsekakor bo tudi deževno vreme prispevalo k splakovanju in uničenju kužnih klic, ki so – kot kaže, obstojnejše v suhem vremenu.
Ostanimo zdravi
Za OŠ Dobravlje
Peter Valič