Skoči na glavno vsebino

Minnesang – Srednjeveška ljubezenska lirika

V četrtek, 28. septembra, se je v šolski avli odvil prav poseben dogodek.

V kostumih, ki so spominjali na srednjeveške plemkinje, so naše učenke pred zbrano publiko učencev prebirale nemško srednjeveško viteško liriko (Minnesang). To je bil naš prispevek k Noči raziskovalcev, ki poteka 29. septembra.

Ko omenimo znanost in raziskovanje, si največkrat predstavljamo znanstvenike v belih haljah, ki z raznimi instrumenti v laboratorijih raziskujejo na področju kemije, fizike, medicine, tehnike, inženirstva ipd.  Le malokdo pomisli, da raziskovanje in znanstveno delo potekata tudi na področju družboslovja oziroma humanistike.

V sklopu projekta Noč raziskovalcev – Humanistika to si ti, je bila izdana knjiga: Minnesang – prevod in študija nemške trubadurske lirike. Pesmi je prevedla in k njim napisala obširen komentar Mateja Gaber, raziskovalka srednjeveške književnosti in lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tovrstna lirika je cvetela v obdobju od 1150 do 1500. Z besedo Minnesang so poimenovane pesmi, ki so jih od dvora do dvora prepevali vitezi in tam nastopali pred izbrano publiko.

In kaj je značilno za te pesmi?

Opevale so ljubezen do frouwe. To je bila gospa, dama, gospodarica, plemkinja iz visoke družbe, ki je bila vzvišena nad pesnikom in ostaja v pesmih anonimna. Ljubezen do take dame so vitezi lahko zgolj opevali, zanje je bila nedosegljiva. Gre za tako imenovano hohe minne ali visoko ljubezen. Opevana frouwe je bila anonimna, zato se je z njo lahko poistovetila sleherna poslušalka.

Kasneje je pesnik Valter von der Vogelweide pisal tudi pesmi, ki so bile posvečene mlademu dekletu iz nižjih družbenih slojev. Ta ljubezen pa je bila obojestranska in uresničljiva. Tovrstne pesmi so označene kot niedere minne  ali nizka ljubezen.

Minnesang je bil zapeta pesem. Pesnike Minnesanga in njihove nastope bi lahko primerjali z nastopi vrhunskih glasbenikov kot sta Bob Dylan in Leonard Cohen.

Pesmi ponujajo razmislek o izbranih besedah, s katerimi so srednjeveški pesniki izražali ljubezen in kako izražamo ljubezen danes. Je v njih delček lepote in poetičnosti?  So besede vsakdanje ali pa zaradi zadrege ali kakega drugega predsodka ostajajo neizrečene?

Morda vas pa prav to spodbudi, da obogatite vaše izražanje in mu dodate kanček plemenitosti, ki vsem polepša dan.

Pri pripravi dogodka so sodelovali: knjižničarka Irma Krečič Slejko, učiteljici slovenščine Polona Puc, učiteljica likovne umetnosti Sonja Makuc in ravnateljica Mirjam Kalin.

Poezijo so prebirale: Pavlina Černigoj, Lia Krapež,  Karin Pizzoni, Brina Birsa, Lea Krojs in Veronika Stibilj.

Tekst: Mirjam Kalin

Foto: Jona Kapelj in Karolina Šatej Bavčar

Vir: Prezelj. P. (2023). Ljubeči spomin, ki presega čas in prostor. V: Delo. Let. 65, št. 211. Str. 14.

Področno ekipno tekmovanje v atletiki

V sredo, 27. 9. 2023, smo se udeležili področnega ekipnega tekmovanja v atletiki za osnovne šole. Tekmovanje je potekalo na atletskem stadionu v Novi Gorici.

Fantje  in dekleta so osvojili  četrto mesto.

Rezultate tekmovanja si lahko ogledate tukaj.

 

Slike s tekmovanja si oglejte v galeriji.

Vsem našim tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate, borbo in prikazano pripadnost OŠ Dobravlje.

 Srečanje s paraolimpionikom Dejanom Fabčičem

Ob dnevu športa smo na šolo povabili gospoda Dejana Fabčiča.

Kdo je bil naš današnji gost?

Ko v brskalnik vpišeš to ime in mu ukažeš, naj išče, ti izpiše strani s članki, v naslovih pa so besede kot diabetolog, zdravnik z velikim srcem, trikratni paralimpijec, paralokostrelec, potem naletiš na članke o kajaku in o plavanju, o Pekingu, Riu in Tokiu, pa celo o Parizu leta 2024.

Dejan Fabčič je iz Hrašč v Podnanosu. Je zdravnik interne medicine, dela v ambulanti za diabetes in  bolezni ščitnice v Novi Gorici. Poje v zboru, preživlja čas z družino, ima psa, ukvarja se s športom. S parašportom, torej je športnik invalid.

Rodil se je brez obeh golenic. Najbolj očitna možnost je bila amputacija nog in uporaba protez, a naletel je na zavzetega zdravnika, ki je bil pripravljen noge zdraviti. Zato je kot otrok prestal dvajset operacij in preživel veliko časa v Stari Gori. Njegova hoja je malo posebna, ker se kolena in gležnji ne upogibajo. Kot otrok se na to ni oziral in se je enakovredno igral z vrstniki. Tudi pri športu tega ni imel za izgovor, morda prej za izziv.

Ko se ukvarja s športom, počne to zavzeto. Dela. Zares. Rezultati pridejo.

S tekmovalnim športom se ukvarja od leta 2002. Prvič se je uvrstil na paralimpijske igre leta 2008, ko je v Pekingu tekmoval v plavanju. Leta 2016 je na paralimpijskih igrah v Riu zastopal Slovenijo v kajaku. Obakrat je bil šesti. Na paralimpijskih igrah 2020 je v Tokiu tekmoval v lokostrelstvu in se uvrstil na deveto mesto. V Tokiu je imel posebno čast nositi slovensko zastavo ob otvoritvi iger. Pristreljal si je že tudi normo in kvoto za naslednje paralimpijske igre, ki bodo v Parizu naslednje leto.

Želimo mu, da bi dosegel čim boljši rezultat in mogoče tudi kolajno.

Foto galerijo prispevali: Katarina Tomanić, Karolina Šatej Bavčar, Mia Feltrin in Tjaž Oven

8.a in 8.c v CŠOD Planica

CŠOD v Planici smo obiskali po povratku paralelke našega 8.b, ki so se izkazali za uspešno izvidnico. Tudi mi smo imeli srečo z vremenom in smo v enkratnem okolju izkoristili vse, kar lahko ponuja ta CŠOD.

Prvi dan, ko smo prišli smo se namestili in pojedli kosilo. Razdelili smo se v dve skupini, prva je odšla kolesarit do jezera Jasna v Kranjski gor, druga pa na ogled Velikanke in v Nordijski center, po napornem dnevu smo se odpravili še na večerni pohod, do pol poti do Tamarja.

Drugi dan smo se odpravili do Zelencev. Videli smo naravno jezero, pot smo nadaljevali skoz Rateče do Tromeje. Pot je bila zelo naporna, a smo se opogumili in prišli do vrha. Tam smo uživali v razgledu na Avstrijo in Italijo. Po eni uri in pol smo se morali odpraviti nazaj. Zvečer smo se preizkusili v žongliranju in cirkuškimi veščinami.

Tretji dan smo se razdelili v tri skupine, prvi smo se pomirili v naravni plezalni steni, druga pa je odšla na izvir črnih voda, tretja skupina pa se je ta čas odpočila. Tisti večer smo imeli uvod v orientacijo. Nekaterim je šlo dobro, drugi pa so morali še malo povaditi.

Četrti dan je prva skupina odšla v Nordijski center in na Velikanko, druga pa je odšla kolesariti do jezera Jasna v Kranjski gori, popoldne smo imeli orientacijski tek. Zvečer smo imeli večer iger, igrali smo se “Atome in molekule”, ostali prosti  čas pa smo izkoristili za igre v telovadnici.

Peti dan smo takoj vse spravili, po zajtrku smo bili mi na vrsti, da skuhamo kosilo. Kuhali smo najprej 8C potem 8A in za kosilo smo pripravili joto in potico. Okrog 14h smo se odpravili nazaj v Dobravlje. Prišli smo pred 16h.

Ta teden bo zagotovo ostal vsem v spominu saj je bil zabaven, poln pohodov, bolečin in veselja. Hvala CŠOD Planica in vsem njegovim zaposlenim in spremljevalcem in naše šole za prečudovit teden.

Mia Feltrin in Neža Črv Kompara

Fotogalerijo (100 in eno) smo prispevale: Neža, Mia, Ajda in ostali, ki so poprijeli za šolski aparat, ki je predno krožil med udeleženci cel teden.

8.b v CŠOD Planica

Učenci osmih razredov smo uvod v šolsko leto začeli na najboljši možni način. Odpravili smo se v šolo v naravi v Planico. Ker generacija presega nastanitvene zmogljivosti doma v CŠOD, so nas ločili. Tako smo šli najprej odšel 8. b, teden kasneje pa še 8. a in 8. c. Preizkusili smo se v različnih veščinah in niso nam gledali skozi prste, saj smo veliko hodili in izvajali športne aktivnosti, kot je plezanje na naravni steni in kolesarjenje. Nekateri učenci pa smo se preizkusili v skejtanju. Poleg aktivnosti smo imeli še čudovit zadnji večer, na katerem smo tako vneto peli, da je nekatere glava kar močno zabolela. Čudovit teden smo preživeli v Planici.

Pavlina Černigoj

Fotogalerijo (100 in ena) smo prispevale Karin, Mia, Pavlina in vsi, ki so si aparat izposojali od ga. Maje Kodela

Nacionalni mesec skupnega branja 2023

KAJ SMO BRALI POLETI?

Pano pred šolsko knjižnico, ki je nastajal med urami medpredmetnih povezav knjižničnih informacijskih znanj in slovenščine.

Oblikovali so ga  vsi učenci matične šole.

Uvod v novo šolsko leto smo oblikovali tudi z uvodnimi urami v šolski knjižnici in pogovori o branju.

Šola v naravi 5.dan

Zadnji dan smo po zajtrku zaključili s pakiranjem in pospravljanjem sob. Nato je ena skupina šla v kuhinjo in začela pripravljati kosilo, druga pa se je preizkusila z gibalnimi izzivi. Po malici smo se zamenjali. Zagotovo je to bilo najboljše kosilo, saj smo si ga pripravili sami, joto in pehtranovo potico. Po kosilu pa odhajamo domov. Za nami je en krasen teden, poln čudovitih doživetij, ki jih ne bomo pozabili.

Šola v naravi 4. dan

Kljub slabi napovedi vremena smo imeli srečo in dopoldne izpeljali kolesarjenje ali ogled velikanke v skupinah, ki smo jih sestavili v ponedeljek. Popoldne pa smo v orientacijskem teku izkoristili pridobljeno znanje iz orientacije. Večerni čas je bil namenjen družabnim igram in sprostitvi v športni dvorani.

Šola v naravi 2. dan

Po zajtrku smo se najprej odpravili do Zelencev, izvira Save Dolinke. Pot smo nadaljevali skozi Rateče. Nato pa smo se povzpeli do Tromeje. Uživali smo v odličnem razgledu na avstrijske, italijanske ter naše gore in doline. Po prihodu v dom smo se malo odpočili ter do večerje sproščali na igrišču. Za konec dneva smo se preizkusili v cirkuških veščinah.

Dostopnost