Filmska vzgoja na Ajdovskem-vzoren primer dobre prakse v Sloveniji
Primer povezovanja šol in drugih zavodov (OŠ Col, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Dobravlje, OŠ Šturje, OŠ Otlica, OŠ Draga Bajca Vipava, Otroški vrtec Ajdovščina, Zavod Cirius Vipava, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina), Zveze kulturnih društev in Občine Ajdovščina pri izvajanju filmske vzgoje je edinstven v Sloveniji. Predstavniki ravnateljev, vodja oddelka za družbene dejavnosti pri Občini Ajdovščina Katarina Ambrožič in predsednik Zveze kulturnih društev Ajdovščina Artur Lipovž so bili povabljeni, da projekt Tedna filma v občini Ajdovščina predstavijo na Kulturnem bazarju, ki je potekal 5. aprila 2018 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ravnatelje vseh vključenih šol in zavodov so zastopali ravnateljica Otroškega vrtca Ajdovščina Alenka Močnik, ravnatelj Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina Andrej Rutar in ravnateljica Osnovne šole Dobravlje Mirjam Kalin, pobudnica in koordinatorka projekta. Pogled strokovnega delavca, ki aktivno sodeluje pri izvajanju filmske vzgoje v razredu, je predstavila strokovna delavka na Osnovni šoli Dobravlje Irma Krečič Slejko.
To pa ni bila edina predstavitev, katere namen je bil, da se podobni modeli vzpostavijo tudi drugod po Sloveniji. Mirjam Kalin je bila povabljena, da primer povezovanja šol in zavodov ter dejavnosti, ki jih v povezavi s filmsko vzgojo izvajajo na Osnovni šoli Dobravlje, predstavi na 2. mednarodni konferenci o filmski vzgoji, ki je potekala 11. in 12. aprila v Kinodvoru. Odziv poslušalcev in strokovne javnosti je bil zelo pohvalen. Podani so bili predlogi, da se predstavitev predstavi tudi na drugih posvetih, ki so namenjeni ravnateljem in učiteljem.
Na Kulturnem bazarju je najprej Mirjam Kalin predstavila, kako so se sodelujoči med seboj povezali in kakšne cilje so si zadali. Izpostavila je, da je bilo v letu 2017 deležnih brezplačnega ogleda filma kar 2934 otrok, učencev in dijakov. Katarina Ambrožič je navedla razloge, zakaj Občina Ajdovščina podpira projekt. Ti pa so poleg sodelovanja in mreženja šol, vrtca in Zveze kulturnih društev predvsem vzgoja otrok v razmišljujočo, kritično osebnost ter vzgoja publike, ki bo po kvalitetnih filmih posegala tudi v odrasli dobi. Artur Lipovž je pohvalil odlično organizacijo in potek dogodka. Izpostavil je pomen neformalnega druženja in idej, do katerih na takih srečanjih lahko pride. Do povezave z Zvezo kulturnih društev je prišlo namreč med prav takim pogovorom po neki občinski kulturni prireditvi. Zveza kulturnih društev je ravno v tistem obdobju (bilo je v času obletnice smrti ustanovitelja Slovenske kinoteke Silva Furlana, ki izhaja iz Brij) razmišljala, kako bi v okolju vzpostavila filmsko dejavnost, ki je nekoč že bila prisotna (na ajdovski gimnaziji sta generacije ljubiteljev filma vzgojili profesorici slovenščine Ivana Slamič in nato Bruna Vuga). Predlog ravnateljev o tednu filma se mu je zdel dober in zadeva je stekla. Želja Zveze kulturnih društev je, da je takšen način filmske vzgoje poleg vzgoje publike tudi osnovna podlaga za mlade, ki bi kasneje prešli na filmsko ustvarjanje in bi se združevali v krožke na šolah in v krajevnem okolju. Dolgoročni cilj je torej »Vipavska dolina kot območje, kjer je film in tudi filmska produkcija doma.«
Ravnateljica Otroškega vrtca Alenka Močnik je povedala, kaj skupen projekt prinaša otrokom iz vrtca. »Otroci spoznavajo kulturnoumetniško ustanovo, premagujejo strah pred novim velikim prostorom z močnejšim zvokom, neznanimi ljudmi, navajajo se na pravila vedenja ob obisku predstave. Vsebinsko je filmska vzgoja velika dodana vrednost vrtčevskemu programu, saj so izbrane vsebine kvalitetne. Otroke in vzgojiteljice so pozitivno nagovorile, nudile so možnost navezovanja na navezovanje z vsebinami etike, vrednot, socialnega čuta, medosebnih odnosov. Bistven pomen pa je vsekakor oblikovanje osebnosti že v predšolskem obdobju, da se na pravilen pristop seznani in uči prepoznavati kvalitetno filmsko umetnost.«
Ravnatelj Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina Andrej Rutar vidi prednost izvajanja projekta v tem, da so vključeni vsi dijaki šole in vsi učitelji. Pred tem so bili ogledov filma deležni zgolj posamezni oddelki in učitelji, ki so jih spremljali. Sedaj pa film povezuje vse na šoli.
Irma Krečič Slejko, knjižničarka na Osnovni šoli Dobravlje, je predstavila, kako poteka izbor filma za posamezno šolsko leto, kako poteka predpriprava na ogled in pogovori po ogledu. »Vsak učenec dobi možnost, da pove svoje vtise, občutke, kaj mu je bilo všeč in kaj ne. Gre za voden pogovor, kjer ni nepravilnih odgovorov. S postavljanjem vprašanj učence vodimo v razmišljanju. S pogovorom dobi filmska zgodba prostor, da se v učenca, gledalca usede. Poskušamo iskati tudi lastne občutke, izkušnje v povezavi z vsebino. Pri tem učenci izdelajo plakate, kjer povzamejo svoje misli, refleksije. Razstava v šolski avli še nekaj časa odmeva zgodbo filma. Pomembno se mi zdi, da vse te dejavnosti izvajamo učitelji šole, ki učence poznamo in jim pokažemo lastno veselje nad tovrstno umetnostjo. Filmska vzgoja je dodana vrednost vzgojno-izobraževalnega procesa. Zato so učenci bolj sproščeni, manj obremenjeni, ker to ni ocenjeno. Za tako vrsto umetniške vzgoje je dobrodošla širina, ki vodi k lastnim občutkom, mislim, ki jih ne vrednotimo. V šoli so dejavnosti, ki bi potekale v takem kontekstu, redke. Tu pa lahko ob umetniškem izdelku uživamo vsi in prav ta zgled je tudi močan faktor ozaveščanja o pomembnosti tovrstne vzgoje. Gotovo pa tovrstno delo zahteva veliko dodatne angažiranosti, dela, organizacije, stroškov in dodatnih izobraževanj pedagoških delavcev. Vendar v zavedanju, da se oblike in metode dela z učenci spreminjajo in se bodo v prihodnosti še bolj, postane dodatni napor korak naprej v iskanju sodobnih oblik vzgoje in izobraževanja, kar zagotovo učenje z umetnostjo je.«
Ravnatelji in učitelji verjamemo, da ima vzgoja skozi umetnost dolgoročne pozitivne rezultate na osebnostni razvoj posameznika. Mladi imajo danes skoraj neomejen dostop do filmov preko sodobnih tehnologij, vendar so pri tem prepuščeni sami sebi in predvsem poplavi komercialnih zabavnih filmov. Z izbranimi filmi želimo pri mladih razvijati senzibilnost za različne umetniške pristope, družbeno aktualne teme, medosebne odnose in jih s časom spodbuditi tudi k lastnemu ustvarjanju. Predvsem pa gre za uresničevanjevzgojno izobraževalnih ciljev z inovativnimi učnimi pristopi.
Razveseljivo je tudi, da se kino dejavnost v Občini Ajdovščina prebuja tudi na druge načine. Na šole in Občino Ajdovščina se je obrnila Regijska razvojna agencija severne Primorske d.o.o. ter ponudila, da za šole organizira brezplačne projekcije v okviru Filmskega tedna Evrope (ta že tradicionalno poteka v večjih slovenskih mestih) v mesecu maju. Tako si bodo lahko učenci razredne stopnje ogledali prisrčen animirani film Zverinice iz gozda Hokipoki, učenci predmetne stopnje pa film Gospodična Nemitežit. Srednješolcem in zunanjim odraslim bo namenjena projekcija filma Frantz, ki bo potekala 9. maja 2018 ob 20.00 v Dvorani Prve slovenske vlade. Gre za pretanjeno zgodbo o ljubezni, izgubi, žalovanju, upanju, prikriti resnici. Film bo zagotovo prepričal tako ljubitelje filma, kot tiste, ki prav zaradi takih filmov lahko to še postanejo.
Povzela Mirjam Kalin
Foto: Ksenija Trebovc
