Skoči na glavno vsebino

Lahko da gre za svetovni dan nečesa, kar nekje daleč mogoče deluje, a v praksi smo na Vipavskem daleč od deklaracij, želja, perspektiv in projektov, ki bi nam zagotavljale mirnejšo prihodnost, vsaj kar se tiče mokrišč v povezavi z poplavno varnostjo, vodooskrbo in pridelavo hrane.

Kaj vse nam nudijo mokrišča si lahko preberete na mnogih spletnih portalih. O njihovem pomenu lahko berete na svetovnem spletu, saj so bili na to temo organizirani mednarodni simpoziji, planetarne konference in sprejete KONVENCIJE (konvencija (učena beseda) je dogovor, sporazum, pogodba (če hočete) zlasti med državami o določeni za skupno dobro pomembni zadevi – povzeto po SSKJ – Franu). Najbolj sveže pa si lahko preberete kar na MMC RTV-Slo portalu: https://www.rtvslo.si/okolje/ledvice-pokrajin-mokrisca-izginjajo-trikrat-hitreje-kot-gozdovi/656515.

V naši dolini z vso vnemo reguliramo vse potoke in reke v kanale že leto manj kot 40 let! Rešujemo poplave in konstantno trpimo za sušo od leta 2003 z kakšnim letom pavze, ko je poleti dežja malo več kot za vzorec. Regulirani potoki in odstranjene mejice burji omogočajo prosto pot k odnašanju zemlje in napete njive so postale vleknjene in na njih zastaja voda. Le zakaj? Z intenzivnim kmetijstvom brez posluha za svarila pedološke stroke smo zemljo zbili do te mere, da vode ne vsrka več. Še tiso malo, kar jo vsrka jo na hitro odplavimo s kanali, ki so nekoč bili obraščeni potoki, ki so dajali dolini in zemlji zaščito pred burjo, z zadrževanjem vode pa so skrajšali obdobja suš.

Da, danes se izteka dan mokrišč. Še pred desetletjem smo o mokriščih govorili kot o izgubi biotske pestrosti – torej o »komarjih«, kot so se slikovito izrazile nekatere vplivne osebe. Nekaj napak smo storili v sinhronem zaporedju: zanemarili smo namakanje, pospešili smo odvodnjo in uničili vegetacijo, ki je nudila protivetrno zaščito. Obenem smo se pesniško izrazili, da se je narava zarotila proti nam (ceneni krivec se vedno najde).

Ob svetovne dnevu mokrišč menim, da je opozorilo več kot nujno, da so mokrišča naša garancija za ohranjanje vodnih količin, blaženje poplav in krajšanje suš. Sama biotska pestrost je le še dodaten razlog za njihovo ohranjanje. Odmislite »komarje« in se raje spomnite na opraševalce, ki jih izgubljamo! Ob klimatskih spremembah pa tudi to ne bo dovolj. A če kot prelomno sušno in vroče leto vzamemo leto 2003. potem smo kot Trnjulčica z 20 letnim stažem dremuckanja.

Foto: poletje 2022 in ta zima

Peter Valič

Dostopnost