Vipavska je zopet na zemljevidu evropske kulturne dediščine. Na Natečaju Mladih raziskovalcev evropske dediščine (MRED) sta bila med več kot stotimi prispelimi prispevki iz cele Evrope izbrana 2 prispevka iz Slovenije v vsaki starostni kategoriji. Vrtovinski otroci so pod mentorstvom učiteljic Tanje Maver Jamšek in Polone Žorž ob sodelovanju mnogih domačinov, bili izbrani med zmagovalce natečaja v starostni skupini od 6 – 10 let. Nastal je zbornik z naslovom »Malni, žage in fužine na Vrtovinščku – Zbirka spominov in pričevanj Vrtovincev«.
Zbornik ima še posebno vrednost, ker so vanj vključeni starostniki, katerih spomini segajo še v obdobje med obema vojnama, skratka daleč. Zapis o snovni dediščini sega tudi v sfero nesnovne dediščine, saj posredno močno izraža sposobnost Vrtovincev, da so tradicionalno kmetijstvo dopolnjevali z obrtništvom in za tise čase zelo naprednim koriščenjem vodne energije, izdelavo orodja in domiselnostjo tehničnih rešitev.
Več o natečaju si lahko ogledate na povezavi:
Peter Valič v sodelovanju z mentoricama projekta
Tanjo Maver Jamšek in Polono Žorž
Vabljeni k nadaljevanju branja:
Marca 2016 je na naši šoli kot Gost večera gostovala ga Magda Saksida. Gostja večera v pogovoru z moderatorko ga. Ivano Slamič pobrska po spominih na šolanje na dobravski šoli in še o marsičem. A ga. Magda spominov ni pustila v sivino pozabe. V knjigi »Skrito v vablenci« je zapisala spomine iz mladosti in anekdote stakane v okolici Vrtovina, kjer je preživela mladost. Bila je ena tistih, ki je odprla nov pogled na stvari, ki jih videvamo vsak dan, pa jih ne vidimo. Terase, vablence, bregovi, strmine, potočki so dobili dodaten zorni kot in vrednost.
Terase so vidne vsem in ob misli, da so bile zidane z znojem in mišicami, se prikrade misel: »Nekoč in nikdar več!« Vablence so skriti sestavni del teras in jih nevešče oko zlahka spregleda. Še bolj skrivnostno je bilo življenje v grapah, kjer je na dnu tekel studenec ali manjši potok. V raziskovanju teh prikritih lokalnih biserov je bilo še samo vprašanje časa, kdaj bo otroška radovednost ob mentorski vzpodbudi in usmerjanju končala v eni od pozabljenih grap, ob podrtiji enega od preminulih mlinov.
Ko je že kazalo, da smo o mlinih na Vipavskem odkrili, napisali in povedali že skoraj vse, so Vrtovniski otroci skupaj z mentoricama in ob izdatni in nesebični podpori mnogih sovaščanov dodali mnogo kamenčkov v mozaik znanja in vedenja o mlinih, fužinah, stopah in žagah, ki jih je gnal Vrtovinšček. Na vsega nekaj več kot dveh kilometrih je vas imela 14 objektov z obrtjo vezanih na vodni pogon. To je 1 objekt na manj kot 200 m potoka, 14 v 500m višinske razlike. Dva mlina sta bila še nižje na polju – skupno 16! Imamo še kje tak potok?
Bolj kompleksen pomen te naloge dobimo šele, ko v niz postavimo raziskovanja vablenc (l. 2018-19), teras (l. 2019-20) in mlinov, stop, žag in fužin (l. 2020-21). Nekako se prikrademo na prag modrosti in kompleksne iznajdljivosti prejšnjih rodov, ki so tam živeli. S terasami so oblikovali pridelovalne površine. Z vablencami so preprečili erozijo in razdiralno moč občasnih obilnih padavin in jo obrnili sebi v prid. Vse skupaj so nadgradili v sožitju s potokom in lokalnimi izviri, ki so nudili vodo za pitje, zalivanje in energijo. Kljub vsem posegom je bil potok še vedno poln rakov in postrvi. Kombinacija, ki je dala vrt Vipavske in krajinsko ime Vrtovin, ki je vse to z eno besedo povezalo v celoto.
Vsekakor gre za naselje v okolju, ki so ga predniki oblikovali z občutkom in sožitjem z naravo. Kultura, ki jo bomo še kako potrebovali.
Objava zbornika sledi v kratkem.