Naša šola je v lanskem šolskem letu pristopila k dveletnemu projektu Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga izvaja Zavod RS za šolstvo. Po domače« mu rečemo kar projekt Bralna pismenost.
Pomenljiva je misel italijanskega dramatika iz 18. stoletja, Carla Goldonija: “Brati in ne razumeti je kakor loviti in ničesar ne uloviti. “
Ste se kdaj zalotili, da pravkar prebranega besedila ne razumete, ne veste, kaj vam avtor želi povedati? Se vam je kdaj zgodilo, da ste se vse popoldne učili iz knjige, pa vseeno še nič ne znate za jutrišnji preizkus znanja?
Strinjali se boste z mano, da nič kaj dosti ne pomaga, če smo se naučili gladko brati, ko pa si tako malo zapomnimo ali slabo razumemo, kar preberemo, ne znamo prebranega obnoviti, kaj šele, da bi prebrano kritično vrednotili. To je bralna pismenost.
V zadnjih letih poteka pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)mednarodna raziskava po imenu Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA). Ta raziskava meri znanja (kompetence) na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnih učenk, učencev, dijakinj in dijakov. Tej raziskavi, ki sicer poteka že od leta 2000 in se ponavlja vsaka tri leta, se je Slovenija priključila leta 2006.
Rezultati te raziskave kažejo, da je bralna pismenost slovenskih učencev, ki so pravkar zaključili osnovnošolsko izobraževanje približno povprečna. Če pa primerjamo razmere v deželah, ki so uvrščene za Slovenijo z našimi razmerami, v kakršnih se odvija pouk v šolah, nam kmalu postane jasno, da stanje ni ravno zavidljivo. Torej je bralna pismenost slovenskega dijaka nekoliko slabša od povprečnega Evropejca.
Zato je v letošnjem šolskem letu naša šola pristopila k dveletnemu projektu Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga izvaja Zavod RS za šolstvo, financira pa Evropski socialni sklad. »Po domače« mu rečemo kar projekt Bralna pismenost. Osnovni namen projekta je prispevati k zagotavljanju enakih izobraževalnih možnosti, izboljšati dostop do kakovostnega izobraževanja in vpeljati učinkovite strategije za doseganje višje ravni bralne pismenosti.
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo«, je rekel nekoč Tone Pavček. Te njegove besede smo sklenili vzeti še malo bolj zares in pripravili tudi operativni načrt, kako bomo izboljšali bralno pismenost učenk in učencev naše šole.
Zavedati se moramo, da spretnost branja in bralna pismenost ni nekaj, kar moramo dobiti od učiteljic v nižjih razredih osnovne šole. Tudi za naše slabo branje ne morejo biti krive učiteljice slovenščine. Branje mnogi prinesejo s seboj že kot predznanje v prvi razred, torej so se brati in prebrano razumeti naučili že doma. Ključnega pomena pri tem sta motivacija in lastna aktivnost. Prijetni občutki, ki nas prevzamejo, ko se spominjamo poslušanja pravljice za lahko noč v naročju mame ali očeta, radovednost, kako se bo zgodba razpletla, želja po znanju nas (če imamo to srečo) ženejo, da beremo vedno več.
 |
 |
 |
 |
|
6. razred priporoča v branje |
7. razred priporoča v branje |
8. razred priporoča v branje |
9. razred priporoča v branje |
Beremo tudi, ko se ne zavedamo, da beremo. Ni ga med nami, ki si ne bi znal razložiti urnika, ki visi na oglasni deski, tudi cene v trgovinah znamo vsi razvozlati, pa vozni red na postaji … Ali res?
Kot osnovno razvojno prioriteto v okviru projekta Bralna pismenost smo si zadali razvijanje bralnih učnih strategij. To so načini pristopanja k besedilu, načini branja in obdelave teksta, ki nam pomagajo, da prebrano razumemo, si čim več zapomnimo, obenem pa tudi povežemo v mislih z vsem, kar že znamo, s predznanjem.
Bralne učne strategije bomo razvijali pri urah kateregakoli predmeta, kjer je mogoče določene cilje doseči s samostojnim branjem, izdelavo izvlečka, miselnega vzorca …
Ob tem pa dobrih navad medpredmetnega sodelovanja ne bomo opustili (knjižnično-informacijska znanja in ostali predmeti), prav tako ne bralne značke.
Na šoli se je z namenom povečanja bralne pismenosti, kot tudi zanimanja za branje do sedaj že marsikaj zgodilo, in veliko se še bo. Vse te aktivnosti imajo en cilj. Da bi učenci po pridobljeni osnovnošolski izobrazbi bili tudi in predvsem pismeni in znali novo znanje poiskati.
“Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.” Georg Simmel
Še nekaj misli, ob katerih se lahko zamislimo:
“Obstaja zelo majhna razlika med nekom, ki ne zna brati, in nekom, ki ne želi brati. Rezultat obojega je neznanje.” Jim Rohn
“Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.” Simon Gregorčič
“Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti.” Francis Bacon
“Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.” Richard Steele
“Nikoli v življenju nisem srečal uspešnega človeka, ki ne bi bil obenem tudi strasten bralec.”Lewis Timberlake
“Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat samkrat.”J. K. Weber
“Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu.”Victor Hugo
“Biblioteke so kot lekarne: mnogo strupa, malo zdravil.”Premontral
