Letos (v šolskem letu 2012 – 2013) smo že četrto leto v projektu Sheme šolskega sadja.
V šolskem letu 2012 – 2013 smo sadje razdelili v povprečju dvakrat na mesec pri razrednih urah. V maju in juniju pa skoraj enktrat tedensko. Pogostost delitve sadja je odvisna od sezonske ponudbe. Projekt Shema šolskega sadja stimulira predvsem sadje pridelano pri lokalnih proizvajalcih.
Učenci imajo najraje jagode in jabolka.
V tem projektu bomo vztrajali tudi v bodoče, če bo le odobren.
.
.
.
S šolskim letom 2009/2010 se je naša osnovna šola pridružila projektu SHEMA ŠOLSKEGA SADJA. Naša šola se je pridružila evropskemu projektu razdeljevanja sadja v šolah, ki ga podpira Evropska skupnost.
Z različnimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da otroci v svojo prehrano premalo vključujejo sadje in zelenjavo ter preveč umetno predelano hrano. Ker pa sta ravno sveže sadje in zelenjava vir pomembnih zaščitnih snovi: vitaminov, mineralov, vode ter vlaknin, ki omogočajo vaše zdravje, je stanje na področju prehrane postalo zaskrbljujoče. Zato so se v parlamentu Evropske skupnosti odločili, da učencem ponudijo vsaj nekajkrat v šolskem letu sveže sadje ali zelenjavo z namenom, da bosta sadje in zelenjava tudi doma večkrat vključena v prehrani.
Razdeljevanje ima še en pomen. Sadje nabavljamo pri domačih pridelovalcih in s tem podpiramo tudi njihov trud in celoletno delo v njihovih sadovnjakih in skladiščih.
|
jabolka 04. 12. 2009 |
kaki 11. 12. 2009 |
lešniki 24. 12. 2009 |
jabolka 08. 01. 2010 |
|
kivi 22. 01. 2010 |
jabolka 05. 02. 2010 |
jabolka 19. 02. 2010 |
jabolka 05. 03. 2010 |
|
hruške 19. 03. 2010 |
jabolka 02. 03. 2010 |
kivi 16. 04. 2010 |
hruške 23. 04. 2010 |
|
jabolka 07. 05. 2010 |
hruške 14. 05. 2010 |
jagode 21. 05. 2010 |
orehi 28. 05. 2010 |
|
jabolka 04. 06. 2010 |
jagode 07. 06. 2010 |
sadje |
sadje |
Jabolka
Za prvo razdelitev sadja smo izbrali jabolka, ki so že stoletja simbol zdravja in vitalnosti ter so najbolj priljubljeno sadje nasploh. Saj poznate tisti rek: ENO JABOLKO NA DAN PREŽENE ZDRAVNIKA STRAN.
Jabolka so vir številnih vitaminov, mineralov in ostalih hranilnih snovi. Njihova energijska vrednost pa je majhna. Pomagajo pa lahko pri blaženju in odpravljanju naslednjih težav: proti kašlju, za boljšo prebavo, za utrjevanje dlesni, za boljše spanje in pomirjanje, za boljše delovanje srca, proti izpadanju las, proti mozoljem, za boljšo koncentracijo ter odstranjujejo strupe iz telesa.
Z zavestjo, da bomo zase naredili nekaj koristnega, le korajžno zagrizimo v sočno jabolko, kajti sveži plodovi jabolka nas hranijo in krepijo.
Ne odrekajmo se sadju, ker se s tem odrekamo tudi svojemu zdravju. Zavedajmo se, da imamo srečo, ker lahko za svoje zdravje naredimo nekaj koristnega.
Kaki – sorta vanilija, ki ga uživamo kot jabolko
Kaki, ki mu pravimo tudi božji sadež, je sadje, ki si ga lahko privoščimo le nekaj kratkih jesenskih in zimskih mesecev. Najbolj cenjeno je to sadje v deželi vzhajajočega sonca, kjer beseda kaki pomeni sadež. Tam so že od nekdaj cenili njegovo prehransko in zdravilno vrednost. Njegovo botanično ime pa pomeni hrana bogov.
Čarobno oranžno rdeč kot sonce, ki vzhaja ali zahaja. Kaki je zelo bogat z vitamini, posebno s provitaminom A in vitaminom C. Od mineralov pa vsebuje kalij, kalcij, fosfor in železo. Njegove učinkovine razstrupljajo organizem, poživljajo presnovo, koristijo očem in koži, povečujejo odpornost ter delujejo proti utrujenosti in stresu. Pridelujemo ga brez škropljenja. Bogata vitaminska sestava in odličen, eksotičen okus so tiste njegove velike prednosti, zaradi katerih vedno več sladokuscev in ljubiteljev zdrave prehrane povprašuje po njem. Mehak se kar stopi v ustih, trd in hrustljav kot jabolko navduši vse, ki mehkega ne marajo. Slednjega smo si privoščili 11. 12. 2009 tudi mi.
Lešniki
Lešniki vsebujejo vse elemente potrebne človeškemu telesu: maščobe, ki jih je največ, beljakovine in ogljikove hidrate. Zaradi večinoma škrobnatih ogljikovih hidratov so lešniki zelo bogati z energijo. Vsebujejo tudi vitamine B in E, od rudnin pa kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo. Zaradi takšne sestave nam lešniki pomagajo uravnotežiti pomanjkanja v prehrani in uravnavati metabolizem.
Vsebujejo tudi veliko antioksidantov, ki pomagajo telesu v boju proti rakavim obolenjem. Zaradi posebne kombinacije snovi, ki jih lešniki vsebujejo, so izjemno uporabni pri preprečevanju bolezni.
Zaradi visoke vsebnosti maščob jih ni priporočljivo uživati več kot trikrat na teden po 30 gramov.
Lešnike uživajmo v miru ne med tekom, skakanjem ali govorjenjem, ker so nevarni za zadušitev.
Kivi
Sadež večne mladosti. Je vitaminska in aromatična bomba med sadjem. Odličen vir antioksidantov, primeren ravno za zimske dni. Prideluje se brez uporabe pesticidov, pa tudi za shranjevanje je sadež “hvaležen”, saj ne potrebuje posebnih kemičnih in tehnoloških prijemov kot drugo sadje in zelenjava, ki jo uživamo v zimskem času. Za zimo resnično idealen sadež – z zgolj eno pripombo: priporočljivo je jemanje enega večjega sadeža na dan in to redno. Pa dober tek in obilo užitkov.
Hruške
Za hruške pravijo, da so priljubljene predvsem pri otrocih, saj so sočne, okusne in pogosto medeno sladke. Da hruške vsebujejo preventivne in zdravilne snovi proti preobčutljivostnim težavam, pa ve le malo njihovih ljubiteljev.
Terapevtska vrednost hrušk je predvsem v njihovi veliki vsebnosti vode. Hruške se v želodcu zadržijo le kratek čas, zato raztopljene hranilne snovi zelo hitro pridejo v črevo. Hruške delujejo na črevesje čistilno, odpravljajo zaprtja in druge nepravilnosti v prebavi. Za ljudi s povečano potrebo po tekočini je uživanje hrušk veliko bolj zdravo kot pogosto neizvedljivo nalivanje z litri mineralne ali naravne vode, ki ga običajno priporočajo zdravniki.
Ker hruške vsebujejo snovi, ki pospešujejo rast in nastajanje krvi ter uravnavajo prebavo, ne bi smele nikdar manjkati med sadjem, ki je na voljo vsej družini. Aromatičen okus hrušk je izvrsten za sadne solate, sladice, kompote in sokove.
Orehi
Oreh (Juglans regia) je bilo že sa stare rimljane kraljevsko drevo. Cenili so ga tako zaradi izjemno kakovostnega lesa, plodov in sence. Ne preveč zahtevno drevo je našlo svoje mesto povsod, kjer je bila intenzivna pridelava poljščin nemogoča.
Orehi so odlični za zdravje in pomemben dodatek v prehrani.
Redno uživanje orehov v manjših količinah zavira nastanek srčno-žilnih obolenj ter raka.
Sproščajo in pomirjajo. Pomagajo pri presnovi ter krepijo srce in pljuča.
So vir rastlinskih beljakovin, vitaminov C in E, od mineralov vsebujejo kalcij, magnezij in železo. Čeprav vsebujejo maščobe, te zdravju niso nevarne.
Še ena pomembna “malenkost”: ko oreh razbijemo in ločimo jedrce od lupine, se začnejo maščobe v jedrcu kvariti, postanejo žarke. Kdor lahko, naj orehe tre sproti. Kvarjenju maščob v oluščenih orehih ne ustavi niti zamrzovalna skrinja, ta jih le upočasni. Izgleda, da kalček v jedrcu oreha preprečuje kvarjenje maščob.
Jagode
Jagode so nesporni zmagovalec glede vsebnosti vitamina C. Z njimi se lahko kosa le kivi, a je uživanje jagod pravi gurmanski užitek proti zimskemu uživanju kivijev. Zaradi visoke količine C vitamina (askorbinske kisline, ki je najpomembnejši antioksidant v naši prehrani) je jagoda razmeroma kisel sadež, zato jih otroci najraje jedo s sladkorjem, zlasti kupljene, ki so brane polzrele. Poznamo pa pravi privilegij, ko na domačem vrtu pustimo jagodam čas, da fiziološko in organoleptično popolnoma dozorijo.
Še kaj menijo o jagodah naši šolski “sadjeslovci”:
Rdeči, zapeljivo napeti in sočni sadeži – to so jagode.
Sadeži različnih sort se razlikujejo po obliki in barvi. Široka paleta sega od divje jagode z majhnimi plodovi, do velike gojene jagode, ki so svetlordeče ali temnordeče. Jagode vsebujejo veliko mineralov (železo, natrij, kalcij, kalij, fosfor), različne sadne kisline, provitamin A, ter pomembne vitamine B1, B2, C, ki razstruplja telo.
Veljajo za staro preizkušeno zdravilo proti slabokrvnosti in bledici. So poživljajoče za telo ter krepilne za kosti, lase in kožo.
Zaradi izjemnega okusa so sadež št. 1!!!
