V ponedeljek, 24. 6. 2024, smo na Osnovni šoli Dobravlje proslavili zadnji šolski dan in dan državnosti. Učenci od 5. do 8. razreda so sodelovali na prireditvi, kjer so nastopali v vlogah povezovalcev, pevcev in recitatorjev poezij slovenskih in tujih avtorjev. V izboru recitacij smo se spomnili obletnice rojstva pesnika slovenskega Krasa, Srečka Kosovela, rojenega leta 1904 v Sežani. Tako kot je pesnik prve polovice 20. stoletja v svoji poeziji čutil odgovornost zapisanih besed, so tudi današnje mlade generacije skozi recitacije ponovno poudarile vlogo umetnosti in kulture pri vzpostavljanju kolektivnega odnosa do vrednot, kot so spoštovanje vseh ljudi, sprejemanje različnosti in večkulturnosti, pozitiven odnos do lastne države in aktivno družbeno delovanje v skupno dobro. Kaj vse je učencem uspelo doseči v šolskem letu 2023/2024, so predstavili razredniki in razredničarke posameznih oddelkov. Nizanje priznanj, pohval ter nagrad učencev in učenk so razredniki zaključili z mislimi, ki jih je prevevalo čustvo navezanosti prav na vse učence in učenke. Cikel recitacij, zborovskega petja in odločnejši ritmi šolskega benda je sklenila ravnateljica, ga. Mirjam Kalin, ki je z obilico modrih misli učence in učenke pospremila v počitniške dni. »Hura.«
V četrtek, 23. 5. 2024, so se zlati bralci iz 9. razredov udeležili nagradnega izleta. Zlati bralci so namreč tisti učenci, ki so vsa leta svojega osnovnošolskega izobraževanja opravljali bralno značko in vestno brali knjige. Takšnih učencev v Občini Ajdovščina in Občini Vipava je bilo letos 89. Od vseh učencev iz obeh občin je bilo največ prav učencev, ki obiskujejo Osnovno šolo Dobravlje, in sicer 23. Njihov trud je bil nagrajen z izletom v Ljubljano, ki ga je organiziral ZPM Ajdovščina. Učenci so se pod vodstvom mentorjev in spremljevalcev sprehodili do Ljubljanskega gradu, kjer je bila podelitev priznanj. Prireditev za vse slovenske osnovne šole je potekala v Cankarjevem domu, ki jo je vodil Boštjan Gorenc Pižama. Na odru se je zvrstilo veliko govorcev, ki so poudarjali pomen branja. Predstavili so tudi knjigo Mali črv Oto in druga golazen, ki jo bodo zlati bralci dobili na valeti. Program sta popestrila raperja z improvizacijskimi točkami.
Zgodbe sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti vznemirjeno bije srce.
Sem zgodba, ki potuje. Priletim lahko kamorkoli. Včasih sedem na krila vetra, spet drugič na krila valov. Včasih pa na majhna krila peska. Včasih sedem tudi na krila ptic selivk, seveda. Tudi na krila letal, seveda. In potem sem pri tebi, počasi odprem strani in ti povem zgodbo, ki si jo želiš. Bi rad nenavadno zgodbo? Ali pa žalostno, strašljivo, zabavno? Nič hudega, če si je zdaj ne želiš poslušati. Enkrat si jo že boš. Takrat me pokliči, prosim. »Potujoča zgodba, pridi k meni, prosim,« boš rekel. Takoj bom priletela. Imam tudi druge zgodbe. Na primer, zgodbo, kako se je nekoč otoček naveličal biti sam, se naučil plavati in si našel prijatelje … Ali pa zgodbo o čudni noči, ko sta vzšli dve luni … Zgodbo o Božičku, ki se je izgubil. Oh, zaslišala sem, kako ti bije srce. Tum tum, dum dum, todo todo, bam bam. Vate je priletela »potujoča zgodba« in udarila na zvon tvojega srca. Naslednjič boš gotovo to postal tudi ti in si zaželel odleteti. In tako se bo v svet rodila nova potujoča zgodba.
Svetovni dan poezije, ki ga praznujemo vsako leto 21. marca, zaznamuje eno najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovnega izražanja in identitete človeštva. Poezija, ki je navzoča v vsej zgodovini – v vsaki kulturi in na vseh celinah – govori o naši skupni človečnosti in naših skupnih vrednotah ter spreminja najpreprostejše pesmi v močan katalizator dialoga in miru.
“Jaz iščem samo eno – da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.” – Pablo Picasso
“Če bi bil svet jasen, bi ne bilo umetnosti.” – Albert Camus
“Načelo umetnosti, ki človeka osami, je, da človek podredi samega sebe njenim nedoumljivim zakonom, da s temi zakoni kroti in vodi lastnega duha ter tako izžareva njena razodetja.” – Ludwig van Beethoven
Obveščamo Vas, da bo vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2024/25 na Osnovni šoli Dobravlje potekal v ponedeljek, 5. 2., torek, 6. 2. ter v sredo, 7. 2. 2024. Potekal bo na matični osnovni šoli po vnaprej določenem časovnem razporedu.
Vpisovali bomo otroke, rojene od 1. 1. do 31. 12. 2018.
Običajno nam otroci ob vpisu kaj narišejo. Prosimo vas, da vaš otrok ustvari risbico že doma in nam jo prinese k vpisu (nariše lahko karkoli). Ker bomo za namene nadaljnjega obveščanja potrebovali tudi Vaš elektronski naslov, Vas prosimo, da nam ob vpisu posredujete ta podatek.
Če se vpisa ob terminu, o katerem ste bili osebno obveščeni, zaradi izjemnih okoliščin ne morete udeležiti, Vas prosimo, da se s svetovalno službo dogovorite za drugi termin na telefon: 05 365 10 13 ali po elektronski pošti izabel.hrescak@os-dobravlje.si.
vabimo vas, da se prijavite na tekmovanje Pišek. Šolsko tekmovanje bo izvedeno s pomočjo računalnikov (spleta) med 6. februarjem in 21. februarjem 2024 v terminih, ki jih bomo določili skupaj s prijavljenimi učenci.
Letos bo prvič organizirano tudi državno tekmovanje.
Priprave na tekmovanje potekajo vsako sredo 6. šolsko uro, lahko tudi v četrtek ali petek od 12. ure naprej v računalnici.
Tekmovalne naloge prejšnjih let najdete na povezavi: stara tekmovanja
Več informacij dobite pri učiteljih računalništva.
V prazničnem decembru so se učenci 6., 8. in 9. razredov skupaj z učitelji odpravili v Novo Gorico, kjer so si v Slovenskem narodnem gledališču ogledali predstavo Božična pesem, ki jo je napisal angleški pisatelj Charles Dickens. Ker se tema navezuje na decembrski in praznični čas, ki je pred vrati, smo z veliko pričakovanji čakali ta dogodek.
Učenci so se že pri pouku slovenščine in angleščine seznanili s kratko vsebino, glavnim junakom z imenom Scrooge. Za lažje razumevanje so si ogledali kratek videoposnetek predstave, ki je objavljen na spletni strani SNG, prisluhnili pa so tudi kratkemu odlomku iz istoimenske knjige.
Predstava je trajala dve uri in je imela kratek odmor. Gledalci se nismo dolgočasili, saj smo vneto spremljali zgodbo glavnega junaka, ki ne verjame več v božič, zato ga obiščejo trije duhovi, ki predstavljajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Popeljejo ga skozi njegovo življenje, da bi spoznal, kako ga je pohlep po dobičku zapeljal na slaba pota. Med predstavo smo lahko opazovali tudi razkošne kostume, različne rekvizite, posebne odrske efekte, predvsem padanje snega, ki naj bi bilo značilno za božični čas. Igralci so vrhunsko odigrali svoje vloge, igro so popestrili tudi s petjem in plesom. Za svoj trud so bili na koncu nagrajeni z velikim aplavzom.
Vsebina je lahko vsakemu gledalcu dala misliti, kaj je pravzaprav bistvo časa, ki ga prinaša božič, kako se v življenju osredotočamo na materialne stvari in pri tem pozabljamo na vrednote, kot so družina, povezanost med ljudmi, ljubezen, medsebojna pomoč. Predvsem v prazničnem času bi se ljudje morali malo ustaviti in se posvetiti drug drugemu, saj darila niso tako vredna, ker je bolj pomembno, da imamo v življenju ljudi, s katerimi lahko delimo svojo notranjo srečo.
Obisk 39. Slovenskega knjižnega sejma in Narodne galerije
Za učence 6. razredabi lahko letošnji kulturni dan naslovili Besedo besedi in Podobo podobi.
Z učenci smo kulturni dan preživeli v Ljubljani. Najprej smo si ogledali 39. Slovenski knjižni sejem na Gospodarskem razstaviščuz naslovom Besedo besedi. Tam smo obiskali stojnice s knjigami, jih listali, kupovali, se pogovarjali s pisatelji in ilustratorji, dobili v dar knjižne kazalke, plakate, lične razglednice. Obdani smo bili s knjigami, ki so »sijale« na nas, da smo jih z veseljem kupovali. Uživali smo v njihovi družbi in jih zavzeto pregledovali.
Zatem smo obiskali še Narodno galerijo, kjer smo imeli voden ogled s programom ob čudovitih likovnih umetninah: freski Mrtvaški ples, Tominčevi Družini dr. Frušića, Kofetarici in Poletju Ivane Kobilce, itd). Učenci so z zanimanjem prisluhnili razlagi ter aktivno sodelovali v odkrivanju lepote likovnih umetnin slovenskih slikarjev.
Knjiga in slika, beseda in podoba, umetnost nas nagovarja.
Z učenci 6. razreda smo bili prijetno in koristno nagovorjeni za vztrajanje v dobrem odnosu z besedo in podobo.
