V sredo, 30. novembra, je potekalo šolsko tekmovanje iz razvedrilne matematike.
DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ:
5. razred
6. razred
8. razred
9. razred
Sebastjan Žigon
Erika Košir
Veronika Lorenzutti
Ela Mrmolja
Neža Bavčar
Naya Mulavdić
Šolsko leto 2021/22
V sredo, 1. decembra, je potekalo šolsko tekmovanje iz razvedrilne matematike.
DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ:
4. razred
5. razred
6. razred
7. razred
8. razred
9. razred
Neža Bavčar
Pia Marija Mrmolja
Filip Artico
Mihaela Petrovčič
Job Birsa
Anamarija Mužina
Veronika Šatej Bavčar
Brina Štolfa
Ela Mermolja
Gašper Curk
Šolsko leto 2020/21
V sredo, 31. marca, je potekalo šolsko tekmovanje iz razvedrilne matematike.
DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ:
7. razred
8. razred
9. razred
Job Birsa
Anamarija Mužina
Maša Kržič
Maks Malik
Šolsko leto 2018/19
V ponedeljek, 3. decembra, je potekalo šolsko tekmovanje iz razvedrilne matematike.
DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ:
5. razred
7. razred
8. razred
9. razred
Job Birsa
Teo Ličen
Lara Lozar
Miha Kočevar
Matej Bratož
Maša Kržič
Gašper Samec
Julija Pirjevec
Šolsko leto 2017/18
v soboto, 18. novembra, je bilo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike na Gimnaziji Nova Gorica. Udeležila sta se ga Miha Kočevar in Lara Deotto Bat. Bila sta zelo uspešna.
5. oktobra 2017 je potekalo šolsko tekmovanje.
DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ:
5. razred
6. razred
7. razred
8. razred
9. razred
Tine Kalin
Maša Kržič
Lara Lozar
Miha Kočevar
Lara Deotto Bat
Vid Faganel
Teo Ličen
Gregor Cigoj
Samo Vetrih
Hana Mamić
Mihaela Maiti
Nik Gregorič
Monika Medvešček
Na državno tekmovanje so se uvrstili Miha Kočevar, Gregor Cigoj in Lara Deotto Bat.
Šolsko leto 2016/17
DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ:
7. razred
8. razred
9. razred
Miha Kočevar
Maja Likar
Zala Bratina
Ema Rodman
Ana Medvešček
Na državno tekmovanje sta se uvrstila Miha Kočevar in Zala Bratina in prejela srebrno priznanje.
Šolsko leto 2015/16
DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ:
6. razred
7. razred
8. razred
Gregor Cigoj
Maja Likar
Zala Bratina
Ema Rodman
Nika Paljk
Ana Medvešček
Lara Likar
Matija Kočevar
DOBITNIKI SREBRNIH PRIZNANJ: Gregor Cigoj, Maja Likar in Nika Paljk
Šolsko leto 2014/15
V četrtek, 9. oktobra, je potekalo šolsko tekmovanje iz razvedrilne matematike. Najboljša tekmovalka iz 7. razreda in vsi dobitniki bronastega priznanja iz 9. razreda so se uvrstili državnega tekmovanja 29. novembra na Mostu na Soči. Vsi so si prislužili srebrno priznanje.
Upravni odbor je na seji 20. 12. 2021 sprejel nova Pravila šolskega sklada, ki jih objavljamo spodaj. Nova pravila so usklajena s spremenjeno zakonodajo (135. člen ZOFVI). Zakon prinaša dve novosti. Prva je, da se iz šolskega sklada lahko namenjajo sredstva tudi za udeležbo otrok iz socialno manj spodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem programa in se ne financirajo iz javnih sredstev, če se na tak način zagotavljajo enake možnosti.
Druga novost, o kateri vas bomo še dodatno obveščali, pa je, da se do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dohodnine za posamezno leto, lahko kot upravičencu nameni šolskemu skladu, kar pa bo možno šele za leto 2022.
Šolski sklad OŠ Dobravlje je bil ustanovljen z namenom zbiranja denarja za pomoč učencem in njihovim staršem. Ustanovljen je bil v skladu s 135. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter na podlagi sklepa sveta šole na seji dne, 16.10. 2008.
Sestavljajo ga trije predstavniki šole in štirje predstavniki staršev. Sklad vodi predsednik upravnega odbora.
Šolski sklad je namenjen za dejavnosti:
pomoč socialno šibkim učencem za dejavnosti, ki jih organizira šola,
financiranje dejavnosti in potreb posameznega učenca, razreda oz. oddelka ali skupine učencev, ki niso sestavina izobraževalnega oz. vzgojnega programa in se ne financirajo iz javnih sredstev,
nakup nadstandardne opreme,
zviševanje standarda pouka in podobno.
O porabi denarja zbranega v šolskem skladu, na podlagi Pravil šolskega sklada odloča upravni odbor.
Šestošolci Osnovne šole Dobravlje smo se v tednu od 6. do 10. 12. 2021 udeležili šole v naravi na Koroškem v CŠOD Peca, kjer nas je že v ponedeljek sprejela zasnežena zimska idila in prijazni učitelji z raznovrstnim programom. Spoznavali smo koroške narečne posebnosti in osnovne koroške besede ter značilnosti nam Primorcem oddaljene in manj poznane pokrajine, predvsem pa smo uživali v zimskih radostih na novozapadlem snegu. Prvi dan smo zaključili z večernim nočnim pohodom s čelnimi svetilkami. V torek smo obiskali mežiški rudnik in si skušali predstavljati nekdanje težko življenje rudarjev – knapov. Popoldneve smo preživljali na snegu: seznanili smo se z osnovami krpljanja in teka na smučeh, uživali v radostih sankanja, kepanja in izdelovanja snežakov. V kuharski delavnici smo spoznali koroško kulinariko in pripravili koroške nudlne, pester program so dopolnile tudi dejavnosti, povezane z osnovami orientacije, lokostrelstva ter preživetja v naravi.
Domov smo se vrnili polni nepozabnih vtisov z upanjem, da se na Koroško še kdaj vrnemo.
V četrtek, 9. 12. 2021, je med 9.30 in 11. uro potekala slavnostna prireditev ob zaključku Dnevov evropske kulturne dediščine, na kateri so se predstavile zmagovalne ekipe. Naj še enkrat pohvalimo izjemen dosežek učencev podružnične šole Vrtovin pod vodstvom njihovih mentoric Tanje Maver Jamšek in Polone Žorž, ki je letos ena izmed petih zmagovalnih šol na natečaju Mladih raziskovalcev evropske kulturne dediščine (MRED). Na nagrado smo še toliko bolj ponosni, ker gre za našo najmanjšo podružnično šolo, na kateri je letos skupno 16 učencev. Še en dokaz, da lahko s predanim delom in ljubeznijo do svojega okolja prejmeš priznanje na najvišji evropski ravni, tudi če prihajaš iz majhne vasi in nisi obdan z vsemi ugodnostmi velikih urbanih središč.
Če v tem obdobju ne bi vladale koronavirusne razmere, bi učenci na podelitev odpotovali v Strasbourg, kot je bilo to običajno v preteklosti. Kot nadomestek pa so nam nacionalni koordinatorji obljubili povabilo na ogled našega drugega največjega mesta Maribor.
S pomočjo projekta evropske kulturne dediščine smo se z raziskovanjem otrok vsi veliko naučili o skritih zakladih kulturne dediščine v našem okolju, na ravni države in tudi na nivoju Evrope. Projekt nas je tudi naučil, da nam raziskovanje preteklosti lahko kaže pot v prihodnost.
