Določanje rastlin ni vedno preprosto. Včasih so razlike med vrstami za naše oko neznatne. Zgolj za ilustracijo: v Sloveniji imamo več kot 240 vrst trav in manj kot prstov na roki botaničnih specialistov, kis o jih je sposobnih določiti do vrste. Zlatic je manj, a še vedno 27 vrst. Tudi nekatere zlatice so si zelo podobne, vsaj 15 jih je kar podobnih. Podobno je z vijolicami. Pri nas raste mnogo podobnih vrst. Mnoge so po fotografiji nedoločljive, sploh tiste, pri katerih je potreben pregled z lupo z vzporedno uporabo ustrezne strokovne literature. Z nekaterimi rastlinami je lažje – z zvončki na primer: imamo 3 vrste, in vse se med seboj lahko ločijo. Marjetico in navadni regrat pa pozna dobesedno vsak. Ampak nekje je treba začeti. Prvi koraki v samostojno določanje divjih vrst rastlin so težki, razen za zelo markantne in pogoste rastline. Mnoge oddane naloge si zato kljub napakam zaslužijo le pohvalo, posebej tiste, ki so se (kot je bilo v navodilih zapisano) izognili določanju okrasnih cvetnic na domači gredici in popisu sadnega drevja v najbližjem sadovnjaku.

Pri spoznavanju divje rastočih (samoniklih) rastlin smo vam priporočili pomoč staršev in ožjih članov v »mehurčku«. To omogoča prenos znanja in sodelovanje med generacijami, ki se v »sodobnem« svetu zanemarja. Spoznavanja rastlin v »živo« po internetu nismo (in ne bomo) odobravali. V primeru, da bi izvedli terenske vaje določanja rastlin v okviru pouka (za šolo), bi imeli zgolj 10 – 12 rastlin in ca. polovico otrok, ki bi izhod na teren vzelo kot priliko za klepet in uro podaljšanega odmora. Načrtno smo terensko delo organizirali kot individualno dejavnost, v kateri smo ponudili pomoč na daljavo le za določanje rastlin. Nekateri ste se za praznike odpravili na okoliške hribe in na obisk k sorodnikom, zato so na spisku nekatere rastline, ki na Vipavskem ne uspevajo. Odlično.

V. P. in celotna ekipa naravoslovcev OŠ Dobravlje

Dostopnost