V ponedeljek 20. 12. 2021 nam je prof. Stanko Čufer približal utrinek iz življenja naše osredne zvezde v osončju, ki nam daje Zemlji vso potrebno energijo, ki poganja življenje – Sonca. S šolskim teleskopom smo opazovali sončeve pege – lise, ki so vidne zaradi lokalno povečane magnetne dejavnosti na Soncu.
“Sončeva pega je začasno območje na Sončevi površini, kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo. Običajno nastopajo v parih, kjer ima vsaka posamezna pega nasprotni magnetni pol od druge.
Večjo pego lahko sestavlja temni osrednji del oziroma senca, ki jo obdaja svetlejša polsenca. Temperatura sence je približno 4500 C, polsence pa 5000 C. Čeprav so pege zelo svetle, izgledajo kot temne lise glede na okoliško snov z površinsko temperaturo 5780 K.” vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Deva_pega – (isto je povedal učencem tudi g. Stanko)
Vipavska je zopet na zemljevidu evropske kulturne dediščine. Na Natečaju Mladih raziskovalcev evropske dediščine (MRED) sta bila med več kot stotimi prispelimi prispevki iz cele Evrope izbrana 2 prispevka iz Slovenije v vsaki starostni kategoriji. Vrtovinski otroci so pod mentorstvom učiteljic Tanje Maver Jamšek in Polone Žorž ob sodelovanju mnogih domačinov, bili izbrani med zmagovalce natečaja v starostni skupini od 6 – 10 let. Nastal je zbornik z naslovom »Malni, žage in fužine na Vrtovinščku – Zbirka spominov in pričevanj Vrtovincev«.
V okviru razstave v telovadnici PŠ Vrtovin je nastal domiseln in nazoren pregled vseh popisanih mlinov, žag, fužin in stop na Vrtovinščku.
Zbornik ima še posebno vrednost, ker so vanj vključeni starostniki, katerih spomini segajo še v obdobje med obema vojnama, skratka daleč. Zapis o snovni dediščini sega tudi v sfero nesnovne dediščine, saj posredno močno izraža sposobnost Vrtovincev, da so tradicionalno kmetijstvo dopolnjevali z obrtništvom in za tise čase zelo naprednim koriščenjem vodne energije, izdelavo orodja in domiselnostjo tehničnih rešitev.
Računalniška učilnica ima nov izgled in nove pridobitve. Ena od pridobitev je interaktivna tabla z širokokotnim projektorjem.
Tudi sicer smo računalnike opremili z novimi tipkovnicami, miškami in ekrani. Sedaj pa le še veselo na delo in mnogo uspeha pri reševanju problemov in nalog s pomočjo IKT.
Za potrebe urejanja zvokovnih in video datotek učenci prinesejo slušalke s seboj. Te lahko učenci uporabijo tudi v drugih učilnicah, opremljenih z IKT opremo.
November se izteka, do konca decembra je še daleč, pa so se na šoli že pojavili pirotehnični izdelki. Kar nekaj let smo na šoli preživeli, ne da bi na šolskem območju počila niti ena petarda. A vsaka generacija prinese nekaj svojega. Na šoli so že stekli pogovori glede na trenutno stanje.
Prav je, da se z otroci glede posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov pogovorite tudi doma. Otrokom se zdi imenitno, da nekaj skrijejo, nekaj »prepovedanega« posedujejo, delijo in se s tem tudi ponašajo.
Iskren pogovor v večini primerov prinese boljše rezultate, kot kazen. Vseh vidikov in posledic uporabe pirotehnike otroci ne morejo imeti in marsičesa ne morejo predvideti. Prav je, da otrokom prestavimo naše skrbi, želje, opozorila in vidike. Kako naj vedo o pomembnih zadevah, ki nas skrbijo, če se o njih ne pogovorimo. Tega se šele učijo. Šola in dom sta ustanovi, kjer naj prevlada vzgoja, sožitje, rast in iskanje skupnih poti pred represijo, ukazovanjem in kaznovanjem.
Spoštovani starši, izkoristite priliko za krajši iskren pogovor v želji in trudu, da se po bližajočih se praznikih na šolo vrnemo zdravi in celi.
Letošnja tema je imela naslov od setve o krožnika. Ko smo se podali med njive za lov za pridelki od njive do mize, smo ugotovili, da na naših poljih prevladujejo vinogradi, koruza in travniki lucerne. Nekaj je breskovih nasadov. Vipavska: vrt Slovenije ima glavnino pridelkov, ki romajo od setve do govejih jasli ali vinske kleti – a zelo malo jih je za na mizo. Tudi krompir je izginil iz naših njiv (našli smo dve njivici v 9 km poljskih poti). Nismo obupali! Kje smo našli kaj okusnega za pod zob?
foto: Julija Pirjevec
Filmski kolaž je promocija ekstra lokalne pridelave in uporabe visoko kakovostnih vrtnin in hrane, ki je bila še nedavno na Vipavskem zelo uveljavljena a se v zadnjih letih opušča, pa spet obuja. Vipavska je dolina na preseku mediteranske, predalpske, kraške in dinarske regije in ima zaradi mikroklime in tradicije vse možnosti, da obudi in vzpostavi ne le samooskrbo, pač pa tudi najkrajšo pot pridelka od vrta do mize, z najnižjim možnim ogljičnim odtisom. Pogosto govorimo, da je potrebno podpreti malega in srednjega kmeta, kajti ti dve skupini pridelovalcev hrane poleg visoke kvalitete pridelkov oblikujejo in vzdržujejo kulturno krajino, na katero smo Vipavci tako ponosni. Na OŠ Dobravlje, smo prišli do zaključka, da bi morali med dejavnosti, ki so zagotovo vredne vzpodbude in podpore vključiti tudi klasično drobno vrtnarjenje – t. i. vrtičkarstvo.
Spontano, po naključju je nastal video kolaž z naslovom Vrtičkarji Vipavske. Avtorice – članice foto krožka so se same podale na »foto lov« po jesenskih vrtovih in na šoli smo zbrali kup »okusnih« fotografij.
Običajno so objave na spletni strani šole namenjene bralcem, ki šole ne obiskujejo, manj tistim, ki v šolo hodimo. Pa naj bo tokrat drugače.
Dragi sedmošolci: Za izhodišče bi vzel pohvalo, ki ste jo ob slovesu prejeli od Gorenjcev, tistih iz CŠOD, ki so vas vodili skozi teden, ki ste ga preživeli v dolini Planice pod Poncami. Tej pohvali se pridružujemo vsi učitelji iz OŠ Dobravlje, ki smo vas spremljali.
Teden je bil dinamičen, program natrpan, ni bil lahek.
Pohodi, kolesarjenje, kurjenje ognja, plezanje, kuhanje, orientacija, izdelava bivaka, izdelava nosil za reševanje ponesrečenca, vaje v spretnosti, pa še bi se kaj našlo. Vstajanje pred sedmo, spat ob desetih. Prostega toliko, da ste lahko malo poklepetali in poskrbeli, da igrišče za kakšno uro ni samevalo in žoge niso počivale.
A ključno je bilo, da ste aktivno sodelovali – tako med seboj, kot z učitelji; da ste spore reševali hitro in z namenom, da se rešijo, da ste se mnogo več dogovarjali kot pregovarjali. Mnogo aktivnosti je terjalo sodelovanje vsakega v ekipi pri mnogih aktivnostih, ki so se zvrstile. Namenoma so izbrane take, ki vzpodbujajo sodelovanje. Sodelovanje pa vedno postavi skupen cilj pred trenutne in osebne muhe. Ni šlo zlahka, a nam je uspelo! Čestitke čisto vsem!
Praksa, ki jo velja nadaljevati in nadgrajevati.
Želimo vam, da se povezujete v dobrem tudi v bodoče, da poiščete v sebi in v soljudeh tisto dobro in tak pristop gojite naprej. S tem, ko smo skupaj uspešno izpeljali teden v CŠOD, smo tudi tistim, ki bodo z naše šole za nami prišli v ta CŠOD odprli vrata, tako kot so ga predhodne generacije Dobravcev nam.
Pa če zaključimo po domače: sejte solato, radič, kulturo, dobroto, … kajti plevel, slabo, smola in grdo se seje in raste samo.
Ekipa učiteljev: Damijana, Katja, Polona, Tjaž in Peter
Uspešno smo prispeli in takoj po prihodu zavzeli igrišče pod CŠOD.
Po igrišču smo še isti dan zavzeli tudi planiško velikanko.
Rekorda ta teden ne bo, ker je FIS komisija izločila vse tekmovalce zaradi neustreznih dresov in obutve. Smola pač.
Naslednji dan smo se povzpeli na tromejo in si ogledali teritorije, ki se Sloveniji lahko priključijo v naslednjih 10 000 letih.
Zvečer po pohodu in večerji smo šli na tradicionalno kurjenje tabornih ognjev, z namenom, da bi pekli divjačino. Tudi tu smo imeli nekaj smole, kajti mimo ni prišla nobena uporabna divja žival. Zato smo se zadovoljili s pečenimi hrenovkami.
Polni pričakovanj za nove podvige smo zaspali v sanjah, koliko vsega smo že dosegli, kaj vse je še za postoriti in koliko dela bomo šele pustili vsem, ki bodo za nami zavzeli CŠOD.
Letošnja tema tekmovanja so pajkovci. Pajki, suhe južine, pršice, klopi, škorpioni in paščipalci so le ene od skupin pajkovcev.
Letošnje tekmovanje vas bo popeljalo v svet živalske skupine, ki je v življenju našega planeta še kako prisotna in pomembna, je pa zapostavljena in podcenjena. Za kratek prikaz kako pomembna in obenem pritajena je skupina navajam zgolj nekaj »ocvirkov« iz živalske skupine, ki je res nekaj posebnega:
Ko se vprašamo, katera je najnevarnejša žival v gozdu, to nista medved in volk, pač pa klop. Ker prenaša, kar pač prenaša, ga imenujemo »vektor«; izraz, ki vam je bolj domač iz fizike kot iz naravoslovja.
Kdo na naših travnikih in mejicah polovi največ žuželk? To niso ptice in drugi plenilci, pač pa pajki. Brez njih bi nam res trda preedla!
Katera snov je trdnejša od jekla in je obenem še elastična in upogljiva? Pajčevina! Pri isti debelini vrvice prenese mnogo več kot jeklena.
Ali se je evropskih pajkov potrebno bati? Ne. Njihov strup je namenjen ubijanju uplenjenih žuželk; njihovi strupniki pa so prekratki, da bi lahko strup vbrizgali. (Kljub vsemu se večjih pajkov ne dotikamo.)
Katera živalska skupina je bolj pomembna pri tvorbi prsti iz listnega opada kot deževniki? Drobne mikroskopske pršice! Seveda to ne pomeni, da imajo deževniki zanemarljivo vlogo.
Katera žival se sveti kot neonska luč, če jo posvetimo z UV svetilko? Škorpion.
Strupi pajkov in škorpijonov, pajčevina in druge posebnosti pajkovcev so v zadnjem času predmet intenzivnih raziskav v interesu medicine, farmacije in tehnologije. Lahko si obetamo mnoge izboljšave na omenjenih področjih.
Tu je zgolj par drobcev o tej zanimivi živalski skupini. Več in še mnogo več boste na pripravi na tekmovanje izvedeli na uvodnem predavanju in iz literature, ki je navedena na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije (https://www.proteus.si/tekmovanja/ ). Literaturo najdete na https://www.proteus.si/priporocena-literatura-20212022/. Nekaj literature je na voljo tudi na šoli.
Začnite s priporočenimi osnovami, potem pa naprej.
Pri tako kompleksni živalski skupini je prvenstveni cilj tekmovanja širjenje obzorja pred samimi rezultati na tekmovanju. Vsem, ki ste se prijavili na tekmovanje pa želim obojega.
Tekmovanje bo 20. oktobra (še letos!). Do takrat pa bomo razjasnili še kakšno vprašanje in se marsikaj zanimivega naučili.
Peter Valič
Na fotografiji je cvetni pajek iz družine »rakovičarjev«, skupine pajkov, ki je specializirana na plenjenje opraševalcev. Posnet je bil v Dobravljah konec maja 2019 na octovcu pri mali avtobusni postaji.
Pano pred šolsko knjižnico je med urami medpredmetne povezave knjižnično informacijskih znanj in slovenščine postal pisana stena. Sestavljena je iz barvnih lističev, na katerih so naslovi knjig, ki so jih med poletjem brali naši učenci od 5. do 9. razreda.
Veseli smo ugotovitve, da je v vsakem oddelku in skupini kar nekaj učencev, ki so poleti prebrali veliko število knjig (petnajst, dvajset in več). Posebna pohvala pa gre dečkom, ki so v večini oddelkov in skupin med tistimi, ki so prebrali največ ali zelo veliko knjig. Torej branje knjig postaja močno področje tudi med fantovsko populacijo. Z učenci, ki pa poleti niso prebrali nobene knjig, smo ugotovili, da so vseeno brali, kajti branje je dejavnost, ki ni vezana le na knjigo.
Zato smo se z njimi pogovarjali o pomenu branja za življenje, učenje, boljše informiranje, dobro opravljanje poklica in boljšo orientacijo na vseh področjih človekovega delovanja.
Branje je tudi branje različnih navodil, oglasnih tabel, plakatov, filmskih podnapisov, prometnih oznak, strokovnih člankov na spletu …
Zato na šoli spodbujamo branje kot eno od temeljnih dejavnosti za napredovanje učenja.
Seveda je branje leposlovja (romanov, poezije, črtic itd.) še za stopničko višje, saj nam ponuja tudi umetniško izpolnitev, radost in veselje nad lepo besedo, ki človeka dviga na nivo lepega in dobrega.
Po pogovoru smo ugotovili, da so vsi učenci poleti brali, kar je razvidno tudi z njihovih lističev.
Plastika in njena uporaba je postala del našega vsakdanjika.
Priročna, praktična, trpežna, poceni in hitro zamenljiva (in med drugim tudi težko razgradljiva) se je vklopila v naš življenjski slog, kot vse dobrine, ki imajo podobne lastnosti. Ravno te njene lastnosti: cenenost in poceni proizvodnja sta lastnosti, ki sta plastiki dali povsem drugo dimenzijo. Plastika se je izkazala kot del tistih proizvodov, ki odvržene v naravo uničujejo naš planet. Zlasti kopičenje plastike v morjih je zaskrbljujoče, saj ocene in meritve kažejo, da se količina plastike v oceanih približuje količini planktona.
