Letalo življenja vas bo poneslo na različne smeri neba. Pomembno je, da ostanete na pravi poti in sledite svojim sanjam. Želimo, da pristanete tam, kjer načrtujete. Mogoče bodo potrebni vmesni postanki. Kljub temu poizkušajte priti do cilja.
Čas dela na daljavo je prinesel povečan obseg dela za ekranom. Velik del učnih ciljev smo na ta način dosegli, a pojavile so se vzporedne težave zlasti glede težav z padanjem kvalitete vida in nekaterih odklonov glede (pre)obilice časa in drugih težav, ki jih prinaša čas preživet za ekranom.
Ob novih tehnologijah se pogosto med misli prikrade stavek enega od mislecev prejšnjega stoletja, da človek še ni izumil orodja, s katerim se ne bi tudi poškodoval. Ampak zaradi tega se še nismo odpovedali vožnji z avtomobilom in kopici drugih »nevarnih« novosti sodobne civilizacije, le uporabe in pravil se je bilo potrebno naučiti in jih upoštevati. Nič drugače ni z IKT.
Prejeli smo Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so dosegljive na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) in so dosegljive na naslednji povezavi:
Letošnjo jesen je poleg blagega vremena zaznamovala izjemna letina gozdnih plodov (žir, želod, glog, črn trn, jerebika). V pogojih obilice hrane in blage zime se glodalci zelo namnožijo. Na pomlad pa, ko preostala semena vzklijejo (postanejo za glodalce neužitna), nastopi stradež, stres, povečanje stikov v populaciji, prenos glodalskih bolezni, kar privede do množičnega pogina glodalcev.
Mnogo šolarjev poroča o poginulih miškah v okolici vasi in domov. Opazili smo jih tudi v okolici nekaterih podružnic. Mnogo poginjenih mišk nam prinesejo mačke in psi pred vrata, kot dokaz, kako skrbijo za nas in kako dobro preganjajo vsiljivce.
Smo mnenja, da je naša naloga opozoriti šolarje in njihove družine o osnovnih preventivnih ukrepih za preprečitev te virusne bolezni. Potek bolezni je opisan na straneh NIJZ-ja in lahko obsega od blage do zelo akutne in kritične oblike. O pojavu te bolezni najdete zapis tudi na spletni strani občine Ajdovščina.
Miši, voluharice in krtice so zgolj prenašalci mišje mrzlice. Okužimo se z vdihavanjem prašnih delcev v katerih so delci suhega urina in fekalij glodalcev, v katerih so prisotni virusi. Zato je virus mnogo trajnejši od tistih, ki se prenašajo kapljično. Med poginulimi miškami prevladuje gozdna voluharica, ki redko vdira v naša bivališča, a kljub temu previdnost ni odveč, kajti poginja več vrst divjih glodalcev.
Na kaj moramo biti pozorni:
Zlasti v suhem vremenu je delo kot tudi otroška igra na prašnatih gozdnih tleh, suhi travi in pesku lahko kužna. Zato to odsvetujemo in bomo tudi na šolskih območjih omejevali igro na zemlji in pesku.
Čiščenje suhih prostorov v stavbah (podstrešja, skladišča, suhe kleti) lahko privede do okužbe. Priporočilo stroke pravi, da se prostore čisti po predhodnem razkuževanju (pršenjem) z redčeno varekino v koncentraciji 1/10 ob uporabi zaščitne kvalitetne zaščitne maske in zaščitnih rokavic ob primernem zračenju prostorov.
Osnovna higiena rok je priporočljiva; uporaba agresivnih mil z razkužili in agresivnimi dodatki pa ni potrebna.
Poginulih glodalcev se (tudi sicer) ne dotikamo z golimi rokami, čeprav je možnost okužbe z mišjo mrzlico precej manjša kot pri vdihavanju okuženega prahu. Uporabimo zaščitne rokavice. Lahko jih zakopljemo. Če te možnosti nimamo, raje z njimi v grm, kot na kompost, ki ga bomo nekoč še prekopavali.
Bolezen iz človeka na človeka NI PRENOSLJIVA. Tudi primeri prenosa iz hišnih ljubljenčkov (mačka, pes) na človeka niso znani. Vseeno je tudi pri stikih s hišnimi ljubljenčki priporočljiva higiena rok.
Svetujemo, da se povečana previdnost vzdržuje do uradne objave znižanja nevarnosti za okužbo. Vsekakor bo tudi deževno vreme prispevalo k splakovanju in uničenju kužnih klic, ki so – kot kaže, obstojnejše v suhem vremenu.
Rastline nam pripovedujejo o stanju v tleh, o klimi, nekatere so užitne, druge zdravilne, tretje strupene. Nekatere preprečujejo erozijo, nas branijo pred burjo (seveda, če vsega ne počistimo do golih tal). Nenazadnje rastline omogočajo vsak naš vdih in grižljaj hrane, ali to priznamo ali ne.
Glede na to, da ste v večini primerov prvič določali divje rastoče cvetnice in to sami – predvsem pohvale, ne glede na storjene napake. Šola in papir preneseta marsikaj, življenje pač manj. Zato upoštevajte, da so napake nedopustne vselej, ko gre za nabiranje divjih rastlin za hrano in zdravila. Pomote imajo lahko neugodne posledice. Vsekakor je dobro biti previden v primeru uživanja divjih rastlin in nabiranja rastlin za čaje in zdravila sploh, ko gre za rastline, kjer je podobnost med vrstami visoka.
Skupen rezultat naravoslovnega dneva je sledeč: našli ste 75 zeljnatih rastlin, cvetočih v času okrog začetka aprila, v času, ko se zdi, da cvetijo le marjetice, regrat in mrtve koprive. Tudi lesnatih rastlin se je nabralo zgolj 5 vrst manj, kot zeljnatih.
V priponkah so spiski vrst, zabeleženih v oddanih nalogah. Napake niso izključene, kljub temu, da so bile pa naloge natančno pregledane.
Že kakšen mesec nazaj smo začeli opazovati, kako se narava “prebuja”. Pomembni procesi v naravi tečejo tudi pozimi, čeprav so nam malo bolj skriti. Zadnji topli teden pa je vse v znamenju ozelenitve. Ta cikel bujnosti in počitka, rasti in vračanja v prah, kot se slikovito izrazimo na pepelnico nas opominja, da smo del narave.
Pisani metulj na foto kolažu je petelinček. V novo življenje se zbudi ravno v času, ko so stare trave bilke še suhe, grmovje pa že poganja prve brste. Kljub pisanosti ga težko opazimo. Takih drobnih biserčkov je pri nas kar nekaj in z malo sreče ga lahko opazite na negnojenih traviščih, ki obdajajo Vipavsko. Metuljarski kolega Simon Kovačič ga je prejšnji teden posnel na obalnem delu Krasa. Z njegovim dovoljenjem ga objavljam na šolski spletni strani. Na Vipavskem običajno leta kakšen teden kasneje.
In če imamo to velikonočno obdobje pouk bolj na daljavo, vam naravoslovci želimo, da to izkoristite za naravo bolj v živo. Še opozorilo: Ob pregledu oddanih nalog smo opazili, da ste nekaj rastlin določili za čemaž. Dokler gre za napako v elektronski obliki – ni problema, če pa taka napaka konča v loncu, so lahko posledice zelo hude. Čemaž je na Vipavskem zelo redek. Zato imate več možnosti, da boste namesto čemaža nabrali šmarnico ali podlesek. Oba sta zelo strupena.
V šolski knjižnici Osnovne šole Dobravlje smo pripravili razstavo knjig, ki smo jih zbrali iz treh knjižnic: Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, Goriške knjižnice Franceta Bevka in šolske knjižnice naše šole.
Razstava je sestavljena iz treh delov:
Prešernove Poezije,
slikaniške izdaje Prešernovih pesmi,
knjige o življenju in delu pesnika s prevodi njegovih pesmi.
Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.
(France Prešeren; Poezije)
Ob kulturnem prazniku vam čestitamo in želimo, da bi zaznali lepo besedo, misel, zvok, podobo, gib, sliko, saj nas lepota umetnosti bodri tudi za lepoto življenja.
Otrokove pravice so na videz zguljena fraza. Glede na to, koliko se o njih govori, smo s parlamentarci prejšnjih dveh generacij spregovorili tudi o tem. Tu je mnogo krat prezrt ali preslišan pogled na otrokove pravice s strani odraščajočih otrok – osmo in devetošolcev prejšnjih dveh generacij.
Danes (20. 01. 2021) je ZPM (po novem MDPM) Ajdovščina organizirala delavnice na daljavo za učence šol gornje Vipavske doline.
Srečanje je vodila ga. Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava. Po poklicu je karierna svetovalka in multiplikatorka programa Popestrimo šolo. V uri in pol se je zvrstil uvodni nagovor strokovne delavke ZPM Sare Bone, kratek uvod Nataše Hanuna, 2 kratki diskusiji po skupinah in poročanje s končnim zaključkom. Sodelovali smo tudi mentorji.
Ob besedi »delavnice« marsikdo postane skeptičen, a je šlo v uporabno in koristno smer.
Ena najpomembnejših trditev, glede poklicev prihodnosti je, da jih vsaka generacija tvori sama. Spreminjajoče potrebe v družbi tvorijo nove poklice. Torej se ni treba ubadati s tem, kaj vse bodo nove generacije počele čez 10, 20 in več let, pač pa je bolj pomembno, kaj učenci pridobijo in kako se pripravijo na ključne lastnosti, ki to omogočajo: to so vztrajnost, aktivnost, delavnost, prilagodljivost, zaupanje v svoje sposobnosti in gradnjo pozitivnih odnosov. Končno nekdo, ki ne straši z vsem, kaj se bo s poklici v bodočnosti zgodilo. Danes učenci, jutri tvorci novih poklicev …
Potek delavnice je bil sledeč:
Vsak opiše svoje 3 glavne vzornike in za vsakega od vzornikov je moral poiskati 3 lastnosti, ki jih v njem ceni.
Vsak opredeli 3 fizična in 3 digitalna okolja, ki jih rad obiskuje.
V podskupinah smo morali prediskutirati oboje: predstavilti smo morali okolja kjer se radi zadržujemo in okolja, kjer vrline naših vzornikov pasivno in aktivno uporabljamo (5 min).
3) Vsak je moral iz poznanega okolja izbrati poklic oz. nekaj poklicev, ki so mu všeč.
Glede na izbran poklic je moral vsak povedati, katere lastnosti za ta poklic že ima in katere še lahko razvije, oziroma jih še mora izoblikovati. Vsak od udeležencev podskupine je glede na izbran poklic sogovornika vprašal še glede ovir za dosego izbire.
Kaj z dobljenimi podatki, ki jih je vsak v sebi izbrskal sam in premlel s sogovorniki:
NAŠE LASTNOSTI: Ljudje, nad katerimi smo navdušeni (ideali, vzorniki) imajo iste lastnosti, kot jih imamo sami. V primeru, da nekdo reče, da te lastnosti nima, pomeni le, da lastnost, ki jo ima, še ni razvita, ali je zanemarjena in potlačena. (Naš pogled na svet je subjektiven (oseben). Ni čudno, da pri soljudeh cenimo lastnosti, ki ji nosimo v sebi. Ne potrebujemo potovati na drugi konec sveta, da bi spoznali, kaj vse nosimo v sebi. Poglejmo koga cenimo in videli bomo kaj cenimo.
OKOLJE, KJER SE »GIBLJEMO«: Tako v fizičnem kot digitalnem svetu nas najbolj vleče tja, kjer lahko svoje potenciale in lastnosti izrazimo. Bolj so lastnosti in veščine razvite, bolj izbiramo okolja, kjer smo lahko dejavni in kreativni. Tako fizični kot digitalni svet omogočata pasivno sprejemanje vsebin ali aktivno ustvarjanje. Za primer: kot ekolog in ribič lahko gledam ribolovne vsebine na Youtubu in dokumentarce o naravi (in to tudi počnem!), a zase in družbo nisem naredil ničesar, če se na ribolov in v naravo tudi dejansko ne odpravim in če sem pri sooblikovanju okolja pasiven. Nekdo, ki je po duši športnik, si lahko ogleda kup športnih prenosov in posnetkov, a dokler se tudi sam ne rekreira … Eno so želje in interesi, drugo je, kaj smo za realizacijo interesov pripravljeni narediti.
NAŠ IZBRAN POKLIC: V naši mali tričlanski skupini je imel vsak udeleženec izbranih več poklicev, s poudarkom na preferenčnega (bolj priljubljenega). Vsak od nas ima lastnosti, ki omogočajo opravljanje več poklicev. Seveda na koncu lahko izberemo le enega. A časi so taki, da v poklicnem razvoju poklic lahko nadgradimo in spremenimo v novega – aktualnejšega. Različni poklici omogočajo večjo ali manjšo fleksibilnost in prilagodljivost. Naloga družbe bi bila, da bi bili vsi poklici tako fleksibilni, da ob socialnih, družbenih, ekonomskih in tehnoloških spremembah nihče ne bi končal na smetišču delovne sile. Vsak od učencev je naštel nekaj dobrih in všečnih lastnosti poklica in nekaj stvari v poklicu, ki so lahko moteče, ovirajoče in omejujoče. Oba udeleženca sta zrelo ovrednotila, katere lastnosti imata dovolj razvite, da dosežeta cilj in katere morata še donegovati. A oba udeleženca sta izpostavila lastnosti, potrebne za dosego zadanega cilja: vztrajnost, negovanje že izraženih lastnosti ter izgradnjo tistih, ki so še v razvijanju.
LAHKO ZADEVO PONOVIMO IZVEN DELAVNICE?
Da! V vsaki manjši izbrani skupini lahko gremo skozi omenjene 3 korake – tako odrasli kot učenci, skratka udeleženci različnih starosti. Za vse starosti je aktivnost koristna! A v tej na videz nedolžni delavnici velja eno pravilo: V kolikor med udeleženci ni popolnega zaupanja in v kolikor vlada dvom, odkrito ali prikrito podcenjevanje kogarkoli v skupini, izvedba ni priporočljiva. Tudi kasneje, če se pojavi zgolj ena negativna opazka ali negativen namig glede želja in truda glede doseganja življenjskih ciljev, so navadno odnosi načeti in kasneje skrhani. Pojavi se misel: »Res moram živeti z nekom, ki dvomi vame?« Če lahko gredo otroške sanje do zvezd, je edino odgovor na njihove sanje, da je ozvezdij več, kot je otrok. In zakaj ne bi imel vsak svojega?
Vsaka od lastnosti, ki jo posameznik goji, je »sveti gral« vsakega izmed nas. Tu bom navezal svojo trditev na anketo, ki so jo učenci OŠ izpolnjevali pred letom dni glede vpliva na poklicne odločitve. Izjavili so, da so se za nadaljnje šolanje in ciljni poklic odločili sami (čez 60%). Ali ni to eno od sporočil odraščajoče generacije: »Pustite pri miru zadeve, ki so nam svete!«
In se sklada z odzivom in mnenjem mnogih odraslih, ki pravijo: »Oh otroci – same pravice so jih.«
In otroci: »Tako z viška nas gledajo, mnogi odrasli …«
In spet pri odraslih: »N’benga spošt’vajna, ta mladina!«
Kar mladina ne sprejme kot nasvet, jih kasneje nauči življenje. Ampak ne izbiramo mi, pač pa otroci.
Še en zelo koristen namig učenke iz Cola: »Obiskujem spretne strani srednjih šol, kamor bi se rada vpisala. Proučujem predmetnike, tipam pot pred seboj. Ugotavljam, kje se v predmetih vidim in kaj moram storiti, da »udomačim« tudi predmete in snovi, ki mi manj ležijo.«
Odličen namig! Ni zgolj pomembno, kam smo namenjeni in kam bomo prišli, pač pa tudi kako. Oboje šteje in kombinacija poti, načina in cilja je vedno zmagovita. Se spomnite idej Niccola Machiavellija, ki je trdil, da cilj opravičuje sredstvo? 15. stoletje! Slovenci imamo čudovito nadgradnjo: Nejc Zaplotnik – alpinist z dušo in srcem je v knjigi »Pot« zapisal: »Pot je vredna vsaj toliko kot cilj, ki ga dosežeš.«
Hvala Ani, Timu in Michelu, ker ste se udeležili delavnice.
mentor šolskega parlamenta OŠ Dobravlje Peter Valič
Zadnja tri leta je tema šolskih parlamentov MOJA POKLICNA PRIHODNOST. Vsako leto so mladi na zasedanju v državnem parlamentu z glasovanjem izbirali temo za naslednje šolsko leto. Teme, ki so se zvrstile od osamosvojitve 1991, so prešle od popularnih do bolj življenjskih. Poklicna prihodnost je v vsakem primeru aktualna tema vsakega devetošolca.
Trud in delo parlamenta po sodelovanju učencev ocenjujem za zelo vestno opravljenega in konstruktivnega. Letos ne bomo sestankovali, tudi ne bomo »zumirali« in se e-družili. Je pa prilika, da delo prejšnjih dveh šolskih let predstavim na spletu, v priponki dostopno vam učencem in staršem.
Upam, da se tej koroni izteka rok trajanja. Če se to zgodi do marca ali aprila, bomo za učence od 6. do 9. razreda organizirali sestanek šolskega parlamenta, kjer prosim udeležence devetih razredov, da predstavijo svoje praktične izkušnje in poglede glede njihove izbire nadaljnjega šolanja in poklicne usmeritve. Učenec učencu lahko posreduje dragocene izkušnje, predvsem pa se mi zdijo pomembne izkušnje iz prve roke.
V lanskem šolskem letu smo obdelali tudi OTROKOVE PRAVICE. Tudi glede otrokovih pravic se otroci »iz prve roke« z marsičem ne strinjajo. O otrokovih pravicah iz perspektive odraščajočih je prispevek še v pripravi.
Učenci in učenke: za vas smo pripravili naravoslovne dejavnosti za zadnji teden pouka v letošnjem letu.
Najdete jih v spletnih učilnicah naše šole.
Nahajajo se pod zavihkom:
Predmetna stopnja 6. – 9. razred,
Dnevi dejavnosti,
Naravoslovni dnevi,
sledi vpis z vašim osebnim računom
Tam poiščete dejavnost, ki je pripravljena za vaš razred.
Vsaka aktivnost vključuje opis dejavnosti, navodila za delo in delovni list, ki ga oddate v spletno učilnico. Datoteke si prenesite na računalnik in preglejte. Nato si organizirajte delo. Namenoma smo objavili dneve dejavnosti iz naravoslovja prej, zato da lahko sami izberete čas izvedbe, ki vam ustreza, ustrezne vremenske razmere za terensko delo in si lažje organizirate delo in druga opravila. Rok oddaje za objavljene dejavnosti je med 28. – 30. 12. Vendar skušajte opraviti terenski del naloge tako, da boste imeli po končanem delu več časa za praznike in ljudi, ki so vam najbližji.
Meritev pretoka v bližnjem potoku / studencu za 8. in 9. razred spada v tehnično / geografsko in naravoslovno področje in se šteje kot tehniški dan.
Za 9. razred še pripravljamo dejavnost iz področja ekologije z rokom oddaje med 15 – 20 januarjem.
