Digitalni Foto Klub pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS) vsako leto organizira fotografski natečaj MLADOST ni NOROST.
To je vodilni natečaj v Sloveniji namenjen mladim osnovnošolskim in srednješolskim fotografom. Odprtje razstave izbranih del je bilo 31. maja v Celju na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti.
Naša šola se je natečaja udeležila drugič Pred dvema letoma smo bili kot šola četrti. Takrat so v izbor fotografije prispevali Anamarija Mužina, Erazem Prinčič, Kaja Šinigoj, Karin Štor, Lara Rijavec, Lea Kobal, Leja Slokar, Liam Ferletič, Maks Malik, Nina Princes, Vid Faganel. Liam Ferletič je bil dobitnik diplome FZS.
Letos je bilo aktivnih fotografov manj, pa tudi pokoronsko leto ni obetalo neke obilice zanimivih in zgovornih motivov. Vseeno sem se poglobil v arhiv letošnjih fotografij, izbral in poslal. Na osnovnošolski natečaj je prispelo 358 fotografij, od katerih je izbrana petina. Letošnji izbor fotografij nam je kot šoli prinesel 2. mesto med osnovnimi šolami. Letos so fotografije prispevale Lara Furlan, Lina Štolfa, Melisa Mrevlje, Vita Štrukelj in Zala Pečenko. Čestitke mladim fotografinjam!
Več o odprtju letošnje razstave (ki se je nismo udeležili) si lahko ogledate na spletni strani Digitalna kamera (https://www.digitalna-kamera.si/foto-natecaj-za-os-in-ss-mladost-ni-norost-2022/) (Za ogled spletne strani kopirajte povezavo; hvala za razumevanje),
Na natečaj smo šli zelo “olimpijsko”: važno je sodelovati …
mentor fotokrožka: Peter Valič
Fotokrožek bo potekal tudi letos. Informacije za nove fotografe: po uvodni uri ali dveh sledi samostojno iskane motivov in fotografskih rešitev. Fotografije nato na šoli pregledamo in pokomentiramo in iščemo rešitve za naprej, za nadaljnje samostojne izhode. Tak način vzpodbuja samoiniciativnost in vztrajnost, vrlini, ki v današnjih generacijah nista ravno najpogostejši. Izjemoma pa, ko se pojavijo zanimive situacije in se obetajo solidni motivi, se odpravimo na teren tudi skupaj. Obenem mladi fotografi pokrijejo nekatere potrebe matične šole po foto dokumentiranju dogodkov in prireditev.
Topel junijski večer je bil priča prazničnemu in ganljivemu slovesu 48 devetošolcev od osnovnošolskih učilnic. Naj vaše ladjice srečno plujejo na drugi breg želja, vam vsem želiva razrednika:
5 dni, od katerih smo imeli 3,5 dni sonca za pregovorno moker Bohinjski kot spomladi, kar je več kot podarjeno vreme. Jezero »živi«, se ohranja in obnavlja ravno zaradi obilice padavin.
Imeli smo jezero od jutra do večera sami in le zase. O tem je razmišljal malokdo od udeležencev. Ampak v špici sezone, ki se začenja čez kakšen mesec dni se na Bohinjskem jezeru zbere DNEVNO po 10 000 in več obiskovalcev.
Aktivnosti so bile popolnoma prirejene na dane pogoje, ki jih ponuja jezero z okolico. Moram reči, da me preseneča ozaveščenost zaposlenih v CŠOD in lokalnih prebivalcev o pomenu ohranjanja narave, ki je njihov glavni adut. Želel bi si, da se tak »zaščitniški« odnos namesto besed udejanji tudi pri nas za našo dolino.
5. mesec z vegetacijo, kot jo imamo na Vipavskem marca in vrhovi v okolici jezera so bili še vedno obdani s krepko snežno odejo.
5 je bilo tudi ujetih rib, ki so romale nazaj med valove. Jezero se v tem obdobju šele prebuja in teden dni prej bi »namakali« zastonj.
Ravno toliko je bilo na razpolago tudi fotoaparatov aparatov, in ti so zaokrožili skozi nešteto rok. Nabralo se je nekaj utrinkov, ki si jih lahko ogledate v galeriji.
Želim si, da to ni ena izmed zadnjih generacij, kateri je bilo poklonjeno jezero v obstoječem stanju. Opozorila prihajajo tiho a zgovorno. Bruhalnik Govic, ki je bruhal ob nevihtnih nalivih na leto ali dve, sedaj bruha več krat letno. Jezero, na katerem so stoletja pozimi drsali na plasti ledu debeli 20 cm in več, je v zadnjem desetletju pokrito zgolj s tanko nekaj cm debelo odejo ledu. Kemijske analize so zaznale pesticide po poreklu iz kmetijsko obremenjenih zahodnih 100 in več kilometrov oddaljenih pokrajin. Turisti letno v jezero »dotočijo« poleg naravnih substanc še vsaj (po ta-malem) 10 000 litrov krem in losjonov za sončenje. Na obali manjka zgolj še par velikopoteznih petzvezdičnih objektov v polnem sijaju in ugodju, da jezero izgubi dosedanjo bistrino in čistost ter klecne in zamre.
Pa toplo upam, da se motim in upam, da se stanje v naravi ne bo poslabšalo!
Čisto prave maske po dveh letih dolgočasnih medicinskih mask!
Imeli smo vse: novinarje, poslovneže, miške, mačke, miroljubnega severnega jelena in druge VIP osebnosti. Imeli smo tudi vojaško enoto, s katero bomo v naslednjih 15 letih zagotovo osvojili Mišje brdo! Brez princesk in hudičkov tudi ni šlo. Zbirko je dopolnila indijanka, smrtko in LEGO kocka.
Pandemija je pokazala moč medijev socialnih omrežij in obenem nakazala, kako nizko je zaupanje ljudi nekdanjih socialističnih držav v znanost in stroko. Upravičeno ali ne – ne bom sodil. Gonilo napredka tisočletji razvoja sodobne civilizacije je degradirano, medijsko zmanipulirano in izigrano. Vsekakor je eden od nujnih izzivov bodočih generacij v preprečitvi nadaljnjega sistematičnega izločanja neodvisne znanosti iz polja odločanja zlasti na področju zdravstva, ekologije in sociologije. Trenutno imajo največjo moč odločanja lobiji, interesne skupine in socialna omrežja. Mediji so žal primorani slediti diktatu moči, denarja in interesa. Tudi zagovorniki »t. i.« kritičnega mišljenja so se znašli v primežu pravila: »Ne kregaj se z roko, ki te krmi!«
Na mlade tako prelagamo težko nalogo, da očistijo pleve od zrnja in ne prečkajo reke žejni, kot se nam to vse pogosteje dogaja. Niso tega zakuhali, bodo to očitno primorani pospravljali tudi za nami – odraslimi.
mentor šolskega parlamenta in šolske skupnosti: Peter Valič
V času pandemije se deloma zapostavlja psihološke težave, ki jih imajo vse starostne skupine zaradi stisk, ki so nastale. Za težave odraslih so na razpolago predvsem tablete, namesto konkretnih rešitev. Čakalne dobe za urgentne primere otrok, ki so v težavah so od 8 mesecev do leta in pol. To je čas, ko lahko otrok sam zleze iz težav ali pa se osebnostno zdrobi in zlomi. Glede na to menim, da je samozaščitno ravnanje ena od poti, ki lahko ublaži mnoge težave. Sicer bi o tem morali govoriti že pred letom dni a smo puščali stroki in uradno zadolženim inštitucijam čas, da se kaj zgodi. Zgodilo se je le to, da so se čakalne dobe le še podaljšale. Ne iščimo krivca, poizkusimo najti pot na boljše.
Če ne moremo koristiti, vsaj škode ne povzročajmo – ne sebi, ne soljudem.
Utrdimo pozitivne medčloveške vezi.
Malo več altruizma in malo manj egoizma.
Malo več sočutja in malo manj neprizanesljivosti.
Tako lahko ublažimo primanjkljaj, ki je nastal ob predolgih in nevzdržno dolgih čakalnih vrstah uradnih inštitucij za pomoč ljudem (zlasti otrokom), ki so v osebnostnih stiskah.
Civilizacija »razvitega sveta« nas je v zadnjih 70 let razvajala in vse potrebno redno omogočala in servirala. (Pretirano prijazno do uporabnika za vsako ceno!). Stari kitajski rek pravi: Ne zanašaj se na tiste, ki ti bodo ribe prinesli na hišni prag, raje s pridruži tistim, ki te bodo naučili loviti. V teh časih je dozorelo, da kakšno staro modrost potegnemo iz prahu pozabe. Čas je, da se naučimo »ujeti« in deliti dobro, kajti slabo se nam lepi samo od sebe – brez povabila.
Vredno je poizkusiti: danes, pa spet jutri, … popojutrišnjem, pa spet. Več krat ko poizkusiš, več možnosti imaš, da cilj dosežeš. In bolj je cilj usmerjen v obče dobro, več možnosti ima, da je trajnejši.
mentor šolskega parlamenta in šolske skupnosti: Peter Valič
Smo v času, ko je računalniška miška naša najpogostejša domača žival, mobilnik pa naš najboljši prijatelj. Pa je res vse tako »črno« in brezupno? Porast uporabe IKT tehnologij terja ukrepe k ustrezni uporabi.
V času pandemije je porast uporabe E-tehnologij na pohodu. Eno od pozitivnih dejstev je, da smo postali bolj E-pismeni. Obenem to pomeni, da se je povečala uporaba, s tem pa odvisnost, žal tudi zasvojenost od IKT tehnologije. Posledično pada količina kvalitetnih stikov v živo. To zagotovo vodi v siromašenje kvalitete življenja. Daleč od tega, da moramo storiti korak nazaj. Manjkajo predvsem pravila. Si predstavljate promet brez pravil? Od Ajdovščine do Gorice bi brez upoštevanja prometnih pravil prišli živi le po čudežu! Ampak promet normalno teče le, zahvaljujoč upoštevanja strogo postavljenih pravil. Kaj pa v E-svetu? Brez jasnih pravil bo terjal več žrtev, kot vse dosedanje tehnologije, kajti vsak od izumov in tehnologij, ki jih vgradimo v družbo je močnejši, koristnejši in obenem pogubnejši – kakor se pač odločimo. Ena od opaznih sprememb je vedno bolj razširjena uporaba pametnih telefonov. Ti ponujajo kup koristnih aplikacij, s katerimi si lahko resnično pomagamo, obenem ponujajo kup aplikacij, ki nam kradejo čas, nas zasipajo z reklamami, povzročajo nelagodje, čustveno odvisnost in E- sprejetost, dejansko pa vodijo v vedno večjo osamljenost. Kaj bomo zbrali, je na nas, ne na telefonih in snovalcih raznih omrežij in piscih aplikacij.
O pravilih uporabe pametnih telefonov na šoli je 9. razred v začetku leta sestavil nekaj pravil, ki so tako zrela, da so v fazi potrditve učiteljskega zbora. Upoštevati je potrebno, da je 9. razred vsaj 3 – 4 leta vpet v vse pasti mobilnih tehnologij in njihovi predlogi so »iz prve roke« in so zaključki »s fronte«.
Tudi doma je potrebno določiti pravila. Se vam je že zgodilo, da otrok še 5 min. tipka preden sede za nedeljsko kosilo, ko so ostali že čakajo, da se E-opravki končajo? Da sprehod brez mobilnika ne obstaja več, … da je mobilnik stalno v žepu, stalno prižgan, stalno na dosegu … STALNO ZAKAJ in ČEMU?
Še pred par leti smo se smejali fotografijam in posnetkom na internetu, kjer mlada mamica pelje na sprehod mobitel, psa in otroka v vozičku. Zazrta v ekran mobilnika zaupa psu, da bo njo in otroka varno pripeljal na drugo stran ceste medtem, ko odgovarja na sporočilo. Eno stvar vam zagotavljam: otroci naše šole bodo boljši starši. Čaka nas desetletje ločevanja koristi in škode IKT tehnologij.
Mobilniki nam ne le kradejo čas, so tudi vir sevanja. Na spletu najdemo zelo navzkrižne trditve: od pogubnih posledic, do trditev, da so mobilniki povsem varni. Mi smo na parlamentu (in na parkirišču) mobilnike testirali in si ustvarili svoje mnenje. Zadeva je rešljiva le, če upoštevamo pravila, ki jih narekuje presek med koristjo nove tehnologije in samozaščitnim vedenjem in obnašanjem.
Tu je posnetek:
mentor šolskega parlamenta in šolske skupnosti: Peter Valič
V ponedeljek 20. 12. 2021 nam je prof. Stanko Čufer približal utrinek iz življenja naše osredne zvezde v osončju, ki nam daje Zemlji vso potrebno energijo, ki poganja življenje – Sonca. S šolskim teleskopom smo opazovali sončeve pege – lise, ki so vidne zaradi lokalno povečane magnetne dejavnosti na Soncu.
“Sončeva pega je začasno območje na Sončevi površini, kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo. Običajno nastopajo v parih, kjer ima vsaka posamezna pega nasprotni magnetni pol od druge.
Večjo pego lahko sestavlja temni osrednji del oziroma senca, ki jo obdaja svetlejša polsenca. Temperatura sence je približno 4500 C, polsence pa 5000 C. Čeprav so pege zelo svetle, izgledajo kot temne lise glede na okoliško snov z površinsko temperaturo 5780 K.” vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Deva_pega – (isto je povedal učencem tudi g. Stanko)
Vipavska je zopet na zemljevidu evropske kulturne dediščine. Na Natečaju Mladih raziskovalcev evropske dediščine (MRED) sta bila med več kot stotimi prispelimi prispevki iz cele Evrope izbrana 2 prispevka iz Slovenije v vsaki starostni kategoriji. Vrtovinski otroci so pod mentorstvom učiteljic Tanje Maver Jamšek in Polone Žorž ob sodelovanju mnogih domačinov, bili izbrani med zmagovalce natečaja v starostni skupini od 6 – 10 let. Nastal je zbornik z naslovom »Malni, žage in fužine na Vrtovinščku – Zbirka spominov in pričevanj Vrtovincev«.
V okviru razstave v telovadnici PŠ Vrtovin je nastal domiseln in nazoren pregled vseh popisanih mlinov, žag, fužin in stop na Vrtovinščku.
Zbornik ima še posebno vrednost, ker so vanj vključeni starostniki, katerih spomini segajo še v obdobje med obema vojnama, skratka daleč. Zapis o snovni dediščini sega tudi v sfero nesnovne dediščine, saj posredno močno izraža sposobnost Vrtovincev, da so tradicionalno kmetijstvo dopolnjevali z obrtništvom in za tise čase zelo naprednim koriščenjem vodne energije, izdelavo orodja in domiselnostjo tehničnih rešitev.
Računalniška učilnica ima nov izgled in nove pridobitve. Ena od pridobitev je interaktivna tabla z širokokotnim projektorjem.
Tudi sicer smo računalnike opremili z novimi tipkovnicami, miškami in ekrani. Sedaj pa le še veselo na delo in mnogo uspeha pri reševanju problemov in nalog s pomočjo IKT.
Za potrebe urejanja zvokovnih in video datotek učenci prinesejo slušalke s seboj. Te lahko učenci uporabijo tudi v drugih učilnicah, opremljenih z IKT opremo.
