Skoči na glavno vsebino

Obisk Marjana Batagelja

V četrtek, 5. 12. 2019, je učence 7., 8. in 9. razreda Osnovne šole Dobravlje obiskal Marjan Batagelj, eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Našim učencem je o sebi spregovoril, potem ko je lani na kongresu podjetnikov v Portorožu srečal mlade podjetnike naše šole, zmagovalce tekmovanja Popri 2019, ki so se izkazali s svojo izjemno podjetniško idejo Avaga.

Srečanje v šolski športni dvorani so povezovali učenci 9. razreda Ema, Manca in Anej; z učenci pa smo po pogovoru zbrali nekaj vtisov o povedanem.

·         Njegova podjetniška pot se je začela v garaži.

·         Ko je vstopil v svet podjetništva, je bil zelo naiven.

·         Ustvaril je vodni sesalnik: želel je ustvariti sesalnik brez vrečk, saj mu je že presedalo, da ga je mama kot otroka vedno pošiljala po vrečke za sesalnik.

·         S prodajo sesalnikov so prenehali po smrti sodelavca.

·         Je lastnik hotela Vila Planinka (brez elektronike, brez brezžičnega interneta, nima smeti, vse je pridelano iz naravnih materialov – in to navdušuje goste).

·         Ko vstopaš na podjetniško pot, ne smeš razmišljati samo o denarju, za uspeh so pomembni tudi pošteno delo, odnosi med sodelavci, veselje in navdušenje za uresničitev ideje.

·         Čeprav je uspešen podjetnik že več desetletij, ni bil niti na 10 poslovnih večerjah.

·         Vedno je občudoval Postojnsko jamo, že kot otrok, ko je stal ob cesti in mahal z zastavicami uglednim gostom v pozdrav.

·         Najbolj je ponosen na to, da je več zaposlenih v jami ozdravil alkoholizma.

·         Ukvarja se s turizmom.

·         Najprej je poučeval 2 leti na gozdarski šoli, bil je profesor geografije.

·         Je predsednik društva podjetnikov Slovenije, najboljši podjetnik Slovenije 2018.

·         Družina mu je vedno bila in bo na prvem mestu.

·         Z ženo sta skupaj že od 18. leta.

·         Do maminega 91. leta je hodil k njej na kosilo.

·         Zaradi varnosti vozi drag avto.

·         Ne mara mest, najlepše pa mu je New York zaradi Kipa svobode, ki simbolizira ljudi iz Evrope, ki so želeli uspeti čez lužo.

·         Misli, da je za dobro prenašanje stresa potrebno dobro duševno in fizično zdravje.

·         Je v dobrem duševnem stanju.

·         V šoli je treniral košarko, vendar ni prišel v reprezentanco, ker je bil majhen. Še vedno pa rekreativno igra košarko vsak torek.

·         Z mladinsko balinarsko reprezentanco je osvojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu.

·         Rad ima naravo.

·         Ima korenine v Kamnjah in se zelo rad vrača v Vipavsko dolino, rad obišče domače kraje (Kucelj, Malo goro).

·         Ima rad pse, šele po dvajsetih letih je izvedel, da je njegova hči v otroštvu večkrat prespala pri psu, da ta ponoči ne bi cvilil in zbujal družinskih članov.

·         Zelo je bil žalosten med krizo v Vipavski dolini (propad podjetij).

·         Hotel je kupiti dvorec Zemono.

·         Povedal je, da je vsak od nas lahko podjetnik.

Evropski dan jezikov

Na pobudo Sveta Evrope že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov.

V tednu, ko na naši šoli gostimo danske učence, vključene v mednarodno izmenjavo, sta evropska jezika angleščina in danščino pogosto slišana tudi na naših šolskih hodnikih, zlasti med učenci 9. razreda.

Z učenci 8. razreda pa smo se na evropski dan jezikov pogovarjali zlasti o pomenu maternega jezika in znanja tujih jezikov.

Zlati bralci v Ljubljani

V ponedeljek, 27. 5. 2019, so se učenci 9. razreda, ki so vseh devet let osnovne šole pridno brali in opravljali Bralno značko, že tradicionalno udeležili prireditve s podelitvijo priznanj. Najprej so si ogledali zapuščino pesnika Otona Župančiča v ljubljanski Župančičevi knjižnici, nato pa je sledila prireditev v Cankarjevem domu z bogatim kulturnim programom. Pogovor z Marjanom Mančkom in Borisom A. Novakom, ki ga je povezoval Boštjan Gorenc Pižama, je s pripovedjo in glasbo dopolnila Ljoba Jenče.

Vsem zlatim bralcem čestitamo in jim želimo, da bo knjiga tudi v prihodnje njihova zvesta sopotnica.

23. april – svetovni dan knjige

V torek smo se ob 19. uri v šolski knjižnici zbrali ljubitelji branja in dobrih knjig. S 1. večerom branja na naši šoli smo obeležili svetovni dan knjige, ki ga praznujemo 23. aprila. Ob čaju in sladkih prigrizkih ter udobno nameščeni vsak v svojem kotičku smo brali knjigo, sledil je pogovor o knjigah in branju. Vsi smo se strinjali, da nam knjige in branje veliko pomenijo in da si podobnih druženj želimo še v prihodnje.

Feri Lainšček na obisku

Feri Lainšček na OŠ Dobravlje

V torek, 18. 12. 2018, nas je obiskal prekmurski pesnik in pisatelj Feri Lainšček. Pogovor z njim sta oblikovala učenca 9. razreda Andraž Samec in Nika Šinigoj. S svojimi besedami nas je navdušil in z zanimanjem smo mu prisluhnili.

 

(več …)

Ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja

Na današnji dan, 11. decembra, pred natanko 100 leti, je v Ljubljani umrl naš največji literat Ivan Cankar. Bil je pisatelj, pesnik, dramatik, politik.

Doma je bil na Vrhniki, šolanje je nadaljeval v Ljubljani in na Dunaju, kjer ga je popolnoma prevzelo književno delo, 8 let po vrnitvi v domovino pa je umrl v Ljubljani, kjer je na ljubljanskih Žalah tudi pokopan.

Njegov pogreb je bil veličasten. Pogrebne povorke, ki se je vila od Narodnega doma, kjer je stal mrtvaški oder, do ljubljanskih Žal, se je udeležila množica meščanov, med njimi tudi dijaki vseh srednih šol. Med sprevodom je krožilo letalo vojnega letalstva s črno zastavo, ki je pozneje odvrglo venec na njegov grob. Cankarjev pogreb so organizirali dva dneva po njegovi smrti, v petek, 13. decembra 1918.

Večen spomin na Ivana Cankarja ohranjajo njegova številna dela – najbolj se nas zagotovo dotaknejo njegove črtice, pronicljive kratke zgodbe iz njegovega resničnega življenja. Le kdo ne pozna njegovih Skodelice kave, Peharja suhih hrušk, Mater je zatajil, Kurenta?

Naj nas njegove besede spodbujajo in opogumljajo danes in vsak dan in vnovič in znova. Naj bo slovenska beseda – kot zapiše Cankar – beseda praznika, petja in vriskanja!

Vabljeni k ogledu razstave o življenju in delu Ivana Cankarja, ki smo jo ob 100-letnici smrti pripravili v šolski avli.

Beremo skupaj

Nacionalnemu mesecu skupnega branja, ki se je začel na mednarodni dan pismenosti (8. septembra) in se bo zaključil 8. oktobra v tednu otroka, smo na Osnovni šoli Dobravlje posvetili kar nekaj dejavnosti – od obiska šolske knjižnice, pogovora o pomenu branja, izdelave plakatov s priporočilnimi seznami knjig do tihega in glasnega branja v razredu, v soboto, 29. 9., pa smo med urami slovenščine brali tudi na prostem pod krošnjami dreves.

Z raznovrstnimi pristopi želimo spodbujati bralno kulturo med učenci in ozavestiti pomen branja za življenje.

Letos kar 47 devetošolcev zlatih bralcev

Da je letošnja generacija devetošolcev izjemna, potrjuje tudi število učencev, ki so vseh devet let opravljali bralno značko in si tako pribrali naziv zlati bralec oz. zlata bralka. Kar 47 devetošolcev je tako v petek, 1. 6. 2018, odšlo na slavnostno prireditev v ljubljanski Cankarjev dom, kjer so nastopili Anja Štefan in Andrej Rozman Roza, glasbenika Boštjan Gombač in Janez Dovč, ilustrator Damijan Stepančič ter povezovalec programa Boštjan Gorenc Pižama. Poleg spominskega priznanja so zlati bralci prejeli tudi antologijo Srečka Kosovela Barž = kons s Stepančičevimi ilustracijami.

Kulturni program v Cankarjevem domu smo obogatili še z ogledom spominske hiše Ivana Cankarja, katerega 100-letnico smrti praznujemo decembra letos.

Vsem zlatim bralcem čestitamo za devetletno zvestobo knjigi!

mentorice BZ

 

Orientacija na smučeh

Kot rekreacija je tek na smučeh blagodejen za celotno telo. Dodaten izziv pa je, da si pri tem še miselno zaposlen. Na orientacijskem zemljevidu so poleg terena narisane tudi poti, kjer je moč teči s tekaškimi smučmi. Bolj kot tekaške sposobnosti je za uspešen nastop ključna zbranost, da v pravem vrstnem redu dobiš okrog deset kontrolnih točk. Leta 2010 so se učenci na OŠ Dobravlje prvič seznanili s to športno panogo. Iz leta v leto smo napredovali po uspešnosti in številčnosti. Letošnja zima je omogočila kar pet tekmovanj na državnem nivoju. Eno tekmo smo uspešno organizirali tudi člani PD Ajdovščina v sodelovanju z OŠ Dobravlje. Zaključno tekmovanje je bilo 3. marca v Logatcu. V skupnem seštevku vseh tekmovanj so bili posebno uspešni:

M17: 1. mesto: Nik Gregorič, 2. mesto: Tilen Žvanut, 3. mesto: Uroš Tozan

Ž14: 1. mesto: Tinkara Stres, 2. mesto: Ema Gregorčič, 3. mesto: Zala Lozar

Ž17: 2. mesto: Sara Durn

Ž21: 5. mesto: Nina Črnigoj

PD Ajdovščina je v skupnem seštevku osvojila PRVO mesto med devetimi slovenskimi klubi. Čestitamo.

Želimo si, da bi mladi nadaljevali s tem športom in se pomerili tudi na evropskih tekmovanjih.

Zmaga Inge Novinc na Literarnem natečaju Poroka

Društvo animatorjev Norma7 Brje vsako leto razpisuje literarni natečaj, na katerem s svojimi prispevki sodelujejo tudi učenci OŠ Dobravlje. Slavnostna podelitev nagrad je potekala letos na dan duševnega zdravja, 10. 10. 2017,  v okviru X. Literarnega maratona Rdeča jabolka, ki se je odvijal v dvorani Medgeneracijskega centra Ajdovščina. Pester program, ki ga je povezoval vsem dobro poznani igralec Pavle Ravnohrib, so s svojimi recitacijami in dramsko igro obogatili tudi učenci naše šole: Inge je navdušila s svojo zmagovalno pesmijo Poroka, Luka in Kristjan sta zaigrala prizor po motivih Ene žlahtne štorije, Martina je pripovedovala dve pravljici iz zakladnice slovenskih ljudskih, Saraja pa je zaključila z recitacijo navihane Rozmanove pesmice Naramnici.

Mentorice Ksenija Trebovc, Helena Brataševec in Polona Puc vsem nastopajočim in nagrajenki čestitamo za doživet nastop!

Inge Novinc: Poroka – 1. nagrada na Literarnem natečaju Poroka

T’krt v navadi je b’lu,
pravejo taku,
de se v soboto ženijo.
Ma kdaj pej kdaj tudi ne,
kokr’ pač zgodi se,
kokr’ pride.

Zčl’no se taku je, da bil ples je,
cela vas b’la je zbrana,
js eno dekle, v srcu zaspana,
lica rdeča so, urbana.
Ko zagledam brhkega, mladega vaščana,
v obleki tapravi, ku se tu pravi,
s partizansko titovko na glavi,
puško pisano nosi na rami.

Tisti trenutek se cajt ustavi.
Sname titovko, dvigne glavo, ponosno pozdravi in reče:
“Morda nejsm pr’ pravi,
ma, da se deklica taku lepu napravi,
škoda je, da sama to sedi v travi.”

Vst’nem, ga lepo pogledam.
Še prej ku se zavedem,
t’krt po podi že letiva,
oba se furbasto smejiva,
še en bot, zadnjič se zavrtiva,
se poljubiva in posloviva.

Čez mejs’c, al’ dva, ko kruh se kvasi,
t’krt se pr’ kosili, nono oglasi
in reče: “Fantje, bo treba n’rdit kalono!”

Na dan petka, na vrti vsakega sosejda,
‘zgine zadnja cvetka,
sej brigada vaških fantov,
prov za vsako pogleda.

Ko je to n’jano,
zjutru za rano,
fantje grejo v goščavo,
iščejo k’šno drevce tapravo.
Tako veliko, zeleno in zdravo.

Ma drugi dan, moj vojak,
močen, visok, krepak in župnik s talarjem,
čakata mene pred oltarjem.
Vojak močno stisne me za roko
in mi zašepeče:
“Lohko dajo me žandarjem,
lohko prov zdej za zmirej zaspim, ma nekej vedi,
js te nikoli ne zapustim.”

Dostopnost